1, 2. ¿Toꞌo xa di johya ora handi nuꞌu̱ di nxixtehe?

MU̱ YA o̱tꞌe ndunthi yä je̱ya de gi pe̱päbi Jeoba, zäi ge xkä o̱de ora tꞌumbäbi rä discurso nuꞌu̱ di nxixtehe ha yä däta mhuntsꞌi de yä testigo rä Jeoba. ¿Hänge di rꞌaꞌäꞌi ndunthi rä johya ora gi handi ge nuꞌu̱ hudi asta ndelante, ꞌmai ꞌne thädi ge hää ne dä nxixtehe pa dä me̱päbi Jeoba? Mꞌe̱fa de geꞌä di o̱dehu̱ hanja gatꞌho yä ku pe̱tꞌä yä yꞌe̱, ꞌne märꞌaa asta zoni ko rä johya. Hää, ¡hängu rä johya uni de gä handihu̱ ge märꞌaa huahni dä mꞌu̱i de rä lado Jeoba!

² Nuju̱ di handihu̱ hanja di nxixtehe nꞌa hängutho ha nꞌa rä däta mhuntsꞌi, pe yä e̱nxe̱ pe̱ꞌtsi rä johya de dä hyandi gatꞌho nuꞌu̱ di nxixtehe po gatꞌho rä Xiꞌmhai. ¿Dä za gi imäjinä hängu rä johya bi ja mähetsꞌi ora yä e̱nxe̱ handi ge yä mꞌotho nuꞌu̱ yä jäꞌi ku̱tꞌi ha rä hnini Jeoba tatꞌä semänä? (Lucas 15:7, 10.) Otho rä duda ge yä e̱nxe̱ xa di johya ora handi ge rä hnini Jeoba mänꞌa ri te (Ageo 2:7).

3. ¿Por hanja rä Zithu yꞌo «ngu nꞌa rä dumänthuhu gä zate» ꞌne te honi dä me̱fi?

³ Pe ꞌmu̱i rꞌa yä e̱nxe̱ nuꞌu̱ xa di nkue̱ ora handi  gatꞌho nuꞌu̱ di nxixtehe. ¿Xi toꞌoꞌu̱? Rä Zithu ꞌne nuꞌu̱ yä u̱xjua di mfaxhui. Nuyu̱ yä tsꞌo e̱nxe̱ xa di nkue̱ ora handi ge yä mꞌotho nuꞌu̱ yä jäꞌi po̱ni de nunä tsꞌo xiꞌmhai pa di joni ko Äjuä. Rä Zithu mää ge yä jäꞌi pe̱päbi Äjuä pe hingä xa mäjuäni di mädi. ꞌNehe mää ge mu̱ nuyu̱ dä thogi yä xuñha o yä prueba, nuyu̱ ma dä hye̱pu̱ Äjuä (hñeti Job 2:4, 5). Pe ora yä jäꞌi di huahni dä me̱päbi Jeoba, ꞌñenä pe̱ꞌtuäbi rä ne rä Zithu ngeꞌä udi ge hingä mäjuäni näꞌä xä mää. Hää, yä mꞌotho nuꞌu̱ pe̱ꞌtuäbi rä ne rä Zithu tatꞌä semänä. Konrason rä Zithu yꞌo «ngu nꞌa rä dumänthuhu gä zate mafi ꞌne yꞌo honi toꞌo dä za» (1 Pedro 5:8). Nuni nda «zate»  xa honi hanja dä tsꞌoni ꞌne dä huati näꞌä mä ntsitsꞌihu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ ko Jeoba (Salmo 7:1, 2; 2 Timoteo 3:12, TNM).

4, 5. a) ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yoho yä limite xä hñuꞌtsuäbi Jeoba rä Zithu? b) ¿Te di prometegihu̱ Äjuä?

⁴ Mäske di ñhanduihu̱ nꞌa rä dumänthuhu gä zate, hinte mä raso ja pa xa gä ntsuhu̱. ¿Por hanja hinä? Ngeꞌä Jeoba xä japäbi yoho yä limite nunä nda «dumänthuhu gä zate». Nꞌaa, Jeoba xä mää ge xi ndunthi nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu ma dä bongi xti ꞌñepu̱ rä däta tribulación (Revelación 7:9, 14, TNM). Nuꞌu̱ yä profesia xä mängä Äjuä, nzäntho di kumpli. Hänge rä Zithu pädi xä ñho ge nunka ma dä za dä huatuäbi rä hnini Jeoba.

⁵ Yoho, nꞌa rä profeta Jeoba mi rä thuhu Azarías bi ꞌñembäbi rä rey Asá: «Jeoba ꞌmu̱i kongeꞌähu̱ mientra nuꞌähu̱ hingi ꞌuegehu̱ de geꞌä» (2 Crónicas 15:2; hñeti 1 Corintios 10:13). Rä Mäkä Tꞌofo udi hanja rä Zithu himbi za bi ꞌueke nuꞌu̱ yä jäꞌi xa xki mpe̱ntꞌi de Äjuä (Hebreos 11:4-40, TNM). Mäpaya, mu̱ nuju̱ xa gä mpe̱ntꞌihu̱ de Äjuä ꞌne hingä he̱gihu̱, ꞌnehe ma dä za gä täpäbihu̱ rä Diablo. Geꞌä di prometegihu̱ Äjuä nuꞌmu̱ enä: «No̱ꞌtuähu̱ rä Diablo, ꞌne näꞌä ma dä ꞌuege de geꞌähu̱» (Santiago 4:7, TNM).

6. ¿Te pe̱fi rä Zithu pa dä huati näꞌä mä ntsitsꞌihu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ ko Jeoba?

⁶ Rä Zithu nunka ma dä za dä huatuäbi rä hnini Äjuä. Pe mu̱ nꞌa rä kristianu hindä nsu, hää dä za dä dagi ha nuꞌu̱ yä trampa. Rä Zithu honi hanja dä japi dä käni näꞌä mä ntsitsꞌihu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ ko  Jeoba, pa njabu̱ dä za dä dutkꞌägihu̱. ¿Xi hanja di ja? Näꞌä huskägihu̱ yä däta xuñha, po̱ni pa di ntuhni kontra gekhu̱, ꞌne pe̱gägihu̱ yä trampa. Ma gä handihu̱ hanja di usa nuya hñuu yä trampa.

7. ¿Por hanja rä Zithu mänꞌa o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ꞌuegägihu̱ de Äjuä?

⁷ Huskägihu̱ yä däta xuñha. Rä apostol Juan bi ꞌñenä: «Gatꞌho rä xiꞌmhai o ha rä yꞌe̱ rä tsꞌondähi» (1 Juan 5:19, TNM). Nunä testo utkägihu̱ ge xa mähyoni gä nsuhu̱. Rä Zithu ya xä dutꞌi gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi xä ꞌuege de Äjuä, ꞌne nubye̱ honi hanja dä gu̱u̱ nuꞌu̱ ya jäꞌi ya xä kꞌotꞌi de rä ne (Miqueas 4:1; Juan 15:19; Revelación 12:12, 17, TNM). Koꞌmu̱ rä Zithu pädi ge ya tsꞌu̱tho nuꞌu̱ yä pa pe̱ꞌtsi, näꞌä xa di nkue̱ ꞌne mänꞌa o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä ꞌuegägihu̱ de Äjuä. Hää, mäpaya di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä gäxä tuhni kontra rä Zithu ꞌne näꞌä di ntuhni ko ngatꞌho rä tsꞌe̱di kontal dä huati näꞌä mä ntsitsꞌihu̱ ko Jeoba.

8. ¿Te bi ꞌñudi rä apostol Pablo nuꞌmu̱ bi ꞌñenä ge «nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tuhni»?

⁸ Po̱ni pa di ntuhni kontra gekhu̱. Rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä kristianu: «Nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tuhni [...] kontra nuꞌu̱ yä tsꞌondähi» (Efesios 6:12, TNM). ¿Por hanja rä apostol Pablo bi ꞌñenä «nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tuhni»? Ha rä idioma griego, nunä noya di signifika ora di nto̱tsꞌe ꞌne di ntuhni yoho yä jäꞌi. Hänge ko näꞌä bi mää rä apostol Pablo, bi ꞌñudi ge kada nꞌa de gekhu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä tuhni kontra yä u̱xjua. Mu̱ yä jäꞌi kamfri ge ꞌmu̱i yä u̱xjua o hinä, nuju̱ hindi debe gä pumfrihu̱ ge dende dä umfu̱ mä tehu̱ Jeoba pa gä pe̱phu̱, rä Zithu bi mu̱di bi nugägihu̱ ngu yä nkontra, ꞌne nuꞌmu̱ dä nxixtehehu̱, näꞌä bi mu̱di bi ntuhni kontra gekhu̱. Po rängeꞌä, rä apostol Pablo bi  hyandi ge mi ja mꞌe̱di dä xipäbi ge xä nsu nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Éfeso (Efesios 6:11, 13, 14, TNM).

9. a) ¿Por hanja rä Zithu di usa ndunthi yä trampa? b) ¿Por hanja rä Zithu trata dä tsꞌoni mä mfenihu̱, ꞌne te dä za gä pe̱fihu̱ pa hingä hopäbihu̱? (Hyandi rä rekuadro « ¡Ma gä nsuhu̱ de nuꞌu̱ yä trampa di usa rä Zithu!».) c) ¿Te mä trampa ma gä handihu̱bye̱?

⁹ Pe̱gägihu̱ yä trampa. Rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi yä kristianu ge xä nsu pa hindä dagi ha «yä nthate» rä Zithu (Efesios 6:11). Rä noya «yä nthate», udi ge rä Zithu usa ndunthi yä trampa, hingä ho̱nse̱ nꞌatho. ¿Por hanja? Ngeꞌä durante nuꞌu̱ yä je̱ya xä thogi, rä Zithu xä hyandi ge rꞌa yä kristianu xä za xä ze̱ti rꞌa yä däta prueba, pe ora xä me̱kuäbi märꞌa yä trampa ko nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ho, rꞌa de gehyu̱ xä zo̱ho̱ xä dagi. Hänge rä Zithu ꞌne yä u̱xjua xa di jamäsu te gatꞌho di pe̱fihu̱ pa dä dini te mä debilida di pe̱ꞌtsihu̱, ꞌne dä aprobecha pa dä tsꞌoni näꞌä mä ntsitsꞌihu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ ko Äjuä. Pe rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ te mä trampa di usa rä Zithu, hänge hingä ma dä hyakägihu̱ (2 Corintios 2:11). Ha nunä mfistꞌofo ya dä handihu̱ rꞌa de geꞌu̱. Por ejemplo, yä nkꞌatꞌä bojä, yä tsꞌo ntsitsꞌi ꞌne nuꞌu̱ yä pekado o̱tꞌe yä ꞌñätsa jäꞌi ko yä ndoyꞌo. Pe nubye̱ ma gä handihu̱ mä nꞌa de nuꞌu̱ yä trampa di usa rä Zithu: rä espiritismo.

10. a) ¿Te me̱ꞌä rä espiritismo? b) ¿Te di mbeni Jeoba de rä espiritismo? c) ¿Te gi mbenige de rä espiritismo?

¹⁰ Toꞌo pe̱fi rä espiritismo ꞌne yä ntꞌete, di mpe̱hui yä tsꞌondähi. Rä espiritismo geꞌä nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ngu rä adivinación, rä astrología, yä horóscopo, yä amuleto pa rä hogä suerte, rä brujería, rä mäjia o toꞌo honi  dä ñäui nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du o honi te ri bo̱ni yä tꞌi. Ja ngu ya di pädihu̱, Jeoba xa «di u̱tsa» rä espiritismo (Deuteronomio 18:10-12; Apocalipsis 21:8). Hänge nuju̱ ꞌnehe, pe̱ꞌtsi te gä «u̱tsahu̱ nuꞌä xä ntsꞌo» ꞌne nunka ma gä honihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi ehe de yä u̱xjua (Romanos 12:9). Ngeꞌä toꞌo pe̱fi nuya yä tꞌo̱tꞌe, di traisionä rä Zi Dada Jeoba.

11. ¿Te ma dä thogi mu̱ rä Zithu dä japi dä dagi nꞌa rä kristianu ha rä espiritismo? Hñuxä nꞌa rä ejemplo.

¹¹ Koꞌmu̱ rä Zithu pädi ge rä espiritismo xi nꞌa rä däta traision kontra Jeoba, näꞌä hingi tsaya de dä hyoni hanja dä jakägihu̱ gä tagihu̱ ha nunä trampa. Ora japäbi nꞌa rä kristianu dä dagi ha rä espiritismo, rä Zithu xa di johya ꞌne po̱xä rä thede. ¿Por hanja? Ntso̱ꞌmi nunä ejemplo: mu̱ nꞌa rä tsꞌomꞌu̱i gä jäꞌi dä kombense nꞌa de nuꞌu̱ ri amigo pa dä traisionäꞌi, näꞌä tsꞌomꞌu̱i gä jäꞌi xa ma dä johya. Asta ma dä hyandi näꞌä ri amigo ngu nꞌa rä trofeo, ꞌne ma dä deñꞌäꞌi ꞌne dä yꞌo̱tꞌäꞌi rä burla. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ nꞌa rä kristianu dä hyoni nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi ehe de rä espiritismo, rä Zithu xi ma dä johya, ꞌne ma dä ꞌñexä rä nsu ꞌñenä bi dähä nꞌa rä trofeo. Asta ma dä deni Jeoba ꞌne ma dä yꞌo̱tpäbi rä burla. ¿Hänge ninꞌa de gekhu̱ hindi nehu̱ gä traisionähu̱ Jeoba?

12. ¿Te mä trampa di usa rä Zithu pa dä paati näꞌä di mbenihu̱ de rä espiritismo?

¹² Rä Zithu pädi ge mu̱ xa di u̱tsahu̱ rä espiritismo, hindä za dä jakägihu̱ gä tagihu̱ ha nunä trampa. Hänge nubye̱ ma dä trata dä paati näꞌä di mbenihu̱ de rä espiritismo. Ma dä trata dä komfundigihu̱ pa nubye̱ gä mbenihu̱ «ge näꞌä xä ñho geꞌä xä ntsꞌo  ꞌne näꞌä xä ntsꞌo geꞌä xä ñho» (Isaías 5:20). Hää, ma dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di pa dä motꞌi yä duda ha mä korasohu̱.

13. ¿Hanja di usa rä Zithu yä ntꞌani pa dä motꞌi yä duda?

¹³ Rä Zithu tobe sigi di usa nꞌa de nuꞌu̱ yä trampa bi usa dende mäyaꞌmu̱. Ha rä jardin de Edén näꞌä bi ꞌñembäbi Eva: «¿Xa mäjuäni Äjuä xä mää ge hingi ja gi tsiphu̱ yä fruta de gatꞌho nuꞌu̱ yä arbol de rä jardin?». Ha yä pa rä Job, ha nꞌa rä mhuntsꞌi bi me̱ꞌtsi yä e̱nxe̱ ha mähetsꞌi, rä Zithu bi yꞌo̱tꞌe nunä ntꞌani: «¿Gi hurimu̱i ge Job pe̱tsꞌäꞌi rä ntsu njabu̱tho?». Mꞌe̱fa de bi nxixtehe rä Hesu, rä Zithu bi ꞌñembäbi: «Mu̱ rä tꞌu̱ꞌi Äjuä, japäbi nuya yä do dä nthuhme». Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, asta bi usa nuꞌu̱ yä noya xki usa Jeoba rꞌato semänä änte, nuꞌmu̱ xki ꞌñenä: «Nuni go gehni mä hmäkä Tꞌu̱, ꞌne xi di hopä rä mꞌu̱i» (Génesis 3:1; Job 1:9; Mateo 3:17; 4:3).

14. a) ¿Te pe̱fi rä Zithu pa potꞌi yä duda ha yä koraso yä kristianu? b) ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yoho yä tꞌo̱tꞌe ma gä handihu̱?

¹⁴ Mäpaya rä Diablo geꞌätho rä trampa di usa pa dä motꞌi yä duda. Rꞌa yä kristianu xä dagi ha nunä trampa ꞌne xä mbeni ge hingä xa xä ntsꞌo rä espiritismo. Nuꞌu̱ di duda ꞌne di ñꞌanise̱: «¿Xa mäjuäni xä ntsꞌo gatꞌho nuya yä tꞌo̱tꞌe?» (2 Corintios 11:3, TNM). ¿Hanja dä za gä fatsꞌihu̱ nuꞌu̱ yä ku di mbeni njabu̱? ¿Hanja dä za gä nsuhu̱ de nunä trampa? Pa gä thädihu̱ nuya yä ntꞌani, ma gä handihu̱ yoho de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe habu̱ rä Zithu xä ku̱ꞌti rä espiritismo: ha yä dibersio ꞌne ha nuꞌu̱ yä ntꞌo̱the ja mäpaya.

15. a) ¿Te di mbeni ndunthi yä jäꞌi de rä espiritismo? b) ¿Hanja xä dagi rꞌa yä kristianu ha nunä trampa?

¹⁵ Ha rꞌa yä dähni de Europa ꞌne Norteamérica,  ndunthi yä jäꞌi hingi handi rä espiritismo ngu nꞌa rä peligro. Yä pelikula, yä mfistꞌofo, yä programä de rä telebision ꞌne rꞌa yä videojuego, ñä ndunthi de yä u̱xjua ꞌne de yä tsꞌondähi. Yä jäꞌi xa di ho dä hyandi ꞌne dä diberti ko nuya yä tꞌo̱tꞌe, ꞌne huyämu̱i ge hinte mä xuñha ma dä hämpäbi. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, koꞌmu̱ xi xä mfamoso rꞌa de nuya yä pelikula ꞌne yä mfistꞌofo, yä jäꞌi asta xä forma yä grupo pa udi ge di ho ꞌne umbäbi yä mfatsꞌi nuya yä tꞌo̱tꞌe. Hää, yä u̱xjua xä hyatꞌi ndunthi yä jäꞌi ꞌne xä japi xä mbeni ge hinte mä peligro di ñꞌoui rä espiritismo. Pe xi yä kristianu, ¿xa dagi ꞌnehe ha nunä trampa? Hää, rä Zithu xä tsꞌombäbi yä mfeni rꞌa de geꞌu̱. Por ejemplo, nꞌa rä kristianu näꞌä bi hyandi nꞌa rä pelikula näꞌä mi ñꞌoui rä espiritismo bi ꞌñenä: «Hää dä handi nunä pelikula, pe hindi signifika ge di pe̱fi rä espiritismo». ¿Por hanja xi nꞌa rä däta peligro toꞌo di mbeni njabu̱?

16. ¿Por hanja xi nꞌa rä däta peligro gä huahnihu̱ nuꞌu̱ yä dibersio ñä de yä ntꞌete ꞌne rä espiritismo?

¹⁶ Mäjuäni ge hingä mähye̱gi gä handihu̱ rä espiritismo ꞌne gä pe̱fihu̱, pe hindi signifika ge hingi ja rä peligro. ¿Por hanja? Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ ge rä Zithu ꞌne yä u̱xjua hingi tsa dä bädi te ja ha mä mfenihu̱. * Hänge pa dä bädi te di mbenihu̱ ꞌne te mä debilida di pe̱ꞌtshu̱, xa di jamäsu gatꞌho näꞌä di pe̱fihu̱ ꞌne asta konte di ho gä dibertihu̱. Mu̱ di ho gä handihu̱ yä pelikula o gä hetihu̱ yä mfistꞌofo nuꞌu̱ ñä de  yä tsꞌondähi o de yä ntꞌete, ꞌñenä go di pe̱mpäbihu̱ nꞌa rä mensaje yä u̱xjua ꞌne di xipäbihu̱ te mä debilida di pe̱ꞌtsihu̱. Njabu̱ di umbäbihu̱ yä arma rä Zithu ꞌne nuꞌu̱ yä u̱xjua, ꞌne nuꞌu̱ ma dä aprobecha pa dä däkägihu̱ ha näꞌä tuhni di pe̱ꞌtsihu̱ kongeꞌu̱. Nuya yä dibersio, xä jäpi ge ndunthi yä jäꞌi xä ho rꞌamätsꞌu̱ nuya yä tꞌo̱tꞌe ꞌne xä uadi xä me̱fi rä ntꞌete ꞌne rä espiritismo (hñeti Gálatas 6:7, TNM).

17. ¿Hanja dä za dä aprobecha rä Zithu de näꞌä rä dumu̱i pe̱ꞌtsi nꞌa rä jäꞌi näꞌä di hñeni?

¹⁷ Rä Zithu hingä ho̱nse̱ di aprobecha de nuꞌu̱ yä dibersio di huahnihu̱, ꞌnehe di aprobecha ora handi ge di hñenihu̱. Por ejemplo, nꞌa rä kristianu dä za xa dä durämu̱i ora handi ge hingi tsa dä dini nꞌa rä ꞌñethi pa näꞌä rä ñheni pe̱ꞌtsi (Marcos 5:25, 26). Rä Zithu ꞌne yä u̱xjua pädi xä ñho ge Äjuä di proibi toꞌo dä hyombäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä ꞌñete o yä espiritista (Isaías 1:13). Hänge nuꞌu̱ ma dä usa näꞌä dumu̱i pe̱ꞌtsi näꞌä toꞌo di hñeni, pa dä japäbi dä hyoni nuꞌu̱ yä ntꞌo̱the tu rä mäjia ꞌne rä espiritismo. Rä Zithu pädi ge toꞌo dä me̱fi njabu̱, ma dä tsꞌoni näꞌä rä ntsitsꞌi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba.

18. ¿Te mä ntꞌo̱the o tratamiento hindi asepta nuꞌu̱ xa mäjuäni yä kristianu?

¹⁸ Jeoba bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä israelita xki hyombäbi rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä ꞌñete ꞌne yä espiritista: «Nuꞌmu̱ gi tu̱ngi ri yꞌe̱hu̱, nuga di ägi de geꞌähu̱ mä da. Mäske gi jahu̱ xa ndunthi yä sadi, nuga hindi o̱de» (Isaías 1:15). ¿Hänge nuju̱ hindi nehu̱ dä ꞌñengägihu̱ njabu̱ Jeoba ora di xatuäbihu̱? Mu̱ di nehu̱ ge Jeoba dä yꞌo̱de mä sadihu̱ ꞌne da maxkägihu̱ —mänꞌa nuꞌmu̱ di hñenihu̱—, hindi debe gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di  u̱tsaꞌä (Salmo 41:3). Nuꞌmu̱, ¿te ma gä pe̱fihu̱ ora di pädihu̱ ge nꞌa rä ntꞌo̱the o tratamiento di ñꞌoui rä espiritismo? ¡Hingä ma gä aseptahu̱! (Mateo 6:13, TNM.) * Njabu̱ Jeoba ma dä numäñhogihu̱ ꞌne nunka ma dä hye̱gäse̱hu̱ (hyandi rä rekuadro « ¿Rä espiritismo o hinä?»).

19. a) ¿Ndaꞌä näꞌä mä nꞌa rä trampa xä usa rä Zithu pa dä hyatꞌi yä jäꞌi? b) ¿Te mä kuento hindi debe gä pedehu̱?

¹⁹ Ja ngu ya dä handihu̱, ha rꞌa yä dähni de Europa ꞌne Norteamérica, ndunthi yä jäꞌi hingi kamfri ge rä Zithu ja ndunthi rä tsꞌe̱di. Pe ha märꞌa yä luga de rä Xiꞌmhai ndunthi yä jäꞌi xä dagi ha mä nꞌa rä trampa. ¿Te mä trampaꞌä? Rä Zithu xä hyatꞌi rꞌa yä jäꞌi ꞌne xä japäbi xä gamfri ge koꞌmu̱ ja ndunthi rä tsꞌe̱di, hinto ma dä za dä däpäbi. Hänge nuꞌu̱ yä jäꞌi xa ꞌmu̱i ko rä ntsu. Pe mäske nuꞌu̱ enä ge xa tsu, ꞌnehe xa di ho dä yꞌo̱de ꞌne dä mede nuꞌu̱ yä kuento ñä de yä u̱xjua ꞌne de yä tsꞌondähi. Pe xi nuju̱, ¿di debe gä pedehu̱ nuꞌu̱ yä kuentoꞌu̱? Hinä, po yoho yä däta raso.

20. Mu̱ hindi nehu̱ gä fatsꞌihu̱ rä Zithu pa dä mfamoso, ¿te hindi debe gä pe̱fihu̱?

²⁰ Nꞌaa, mu̱ nuju̱ gä ñähu̱ de nuꞌu̱ yä kuento pede näꞌä pe̱fi yä u̱xjua, ꞌñenä go di o̱tpäbihu̱ nꞌa rä fabo rä Zithu. ¿Por hanja? Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Zithu hää pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa te dä yꞌo̱tꞌe, pe ꞌnehe xikägihu̱ ge rä Zithu «udi yä señä ꞌne yä däta tꞌo̱tꞌe» pa ho̱nse̱ dä  hyatꞌi yä jäꞌi (2 Tesalonicenses 2:9, 10, TNM). Hää, rä Zithu xi rä bibo pa dä kadi ꞌne dä hyatꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi di ho rä espiritismo, ꞌne japäbi dä gamfri ge ja te o̱de o te handi. Pe mäske hingä mäjuäni thogi njabu̱, nuꞌu̱ xa di ho dä xipäbi märꞌaa ge ja te xä yꞌo̱de o xä hyandi. Ora o̱de märꞌa yä jäꞌi, nuꞌu̱ ꞌnehe petuäbi märꞌaa ꞌne asta u̱ꞌspäbi mä nꞌa tu̱i, ꞌne njabu̱ mänꞌa di ntu̱ngi nuꞌu̱ yä tsꞌo kuentoꞌu̱. ¿Xi te ma dä thogi mu̱ nꞌa rä kristianu di ho dä mede nuya yä kuento? Ma dä ꞌñudi ge fatsꞌi rä Diablo, näꞌä «rä dada de yä nkꞌuamba». Hää, näꞌä kristianuꞌä ma dä matsꞌi rä Zithu pa dä mfamoso (Juan 8:44; 2 Timoteo 2:16).

21. ¿Hanja dä za gä usahu̱ xä ñho mä tiempohu̱ ora di ñähu̱ ko märꞌaa?

²¹ Yoho, mäske nꞌa rä kristianu mäjuäni bi yꞌo̱de o bi hyandi nꞌa rä pa yä tsꞌondähi o yä u̱xjua, pe̱ꞌtsi te dä jamäsu ge hindä ñꞌobu̱ dä metuäbi märꞌa yä ku nuꞌu̱ yä tsꞌo thogiꞌu̱. ¿Por hanja? Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱: «Nuju̱ di sigi di handihu̱ Näꞌä gu̱tꞌi rä ꞌñuu ꞌne Näꞌä toꞌo hogä mä jamfrihu̱, rä Hesu» (Hebreos 12:2, TNM). Hää, nuju̱ xtä huxä mä dahu̱ ha rä Kristo, hingä ha rä Zithu. Mi mꞌu̱kua rä Hesu ha rä Xiꞌmhai, nunka bi ñꞌobu̱ bi metuäbi yä de̱ni de yä tsꞌondähi o de yä u̱xjua, mäske rä Hesu hää mi pädi xä ñho toꞌoꞌu̱ ꞌne te pe̱fi. Rä Hesu ꞌne yä apostol bi usa  xä ñho yä tiempo pa mi ñä de rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. ¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo? ¡Ma gä usahu̱ xä ñho mä tiempohu̱ pa gä ñähu̱ de nuꞌu̱ «dängä tꞌo̱tꞌe xä yꞌo̱tꞌä Äjuä»! (Hechos 2:11; Lucas 8:1; Romanos 1:11, 12.)

22. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa dä nja rä johya ha mähetsꞌi?

²² Ja ngu ya dä pädihu̱, rä Zithu di usa rä espiritismo ꞌne märꞌa yä trampa pa dä tsꞌoni näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Pe mu̱ gä sigihu̱ gä u̱tsahu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di u̱tsa Jeoba ꞌne gä mädihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di mädiꞌä, ¡nunka ma gä umbäbihu̱ rä oportunida rä Diablo pa dä kadigihu̱ ko nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi ehe de rä espiritismo! (Hñeti Efesios 4:27, TNM.) Imäjinä hängu rä johya bi ja ha mähetsꞌi ora hindi hopäbihu̱ ge «dä däkhu̱ rä tsꞌondähi ko yä nthate» (Lucas 15:7; Efesios 6:11).