Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

BETELEDI BA MBATA

Njika bedangwedi be̱ne̱ na nupangabe̱

Njika bedangwedi be̱ne̱ na nupangabe̱

Lambo to̱ diwo̱ di titi sese buka ndutu di mabwano̱ ke̱ elong’asu a mbia, to̱so̱ diko̱m la batabata di pangabe̱ o bebokedi ońolana a bangi jemba bobe a bolino̱. Mbadi di mabupe̱no̱ bediedi ba Bibe̱l jombwea din to̱ti ńe ná e lee̱le̱ dime̱ne̱ la ndolo di be̱ne̱ne̱no̱ Loba nikame̱ne̱ pe̱ na nate̱na o njika dime̱ne̱ di tingame̱no̱ na bete̱sedi bao. * Jombweye te̱ myuedi mō̱ me ná mi baisabe̱ jombwea di to̱ti.

Njika bedangwedi be̱ne̱ na nupangabe̱ e? Bibe̱l e makwala ná: “Lo si yo̱kise̱ bińo̱me̱ne̱ na moto nu be̱n dina la munasango, nde a be̱ nde moto nu titi ko̱nji, to̱ ńa iko̱ki to̱ muboleye̱ losango, to̱ muco dipama to̱ muso̱kedi to̱ ńandumban; nika ńai a moto lo si dane̱ to̱ mo̱.” (1 Korinto 5:11) Di malanga jombwea nu na nu te̱ “nu si matingame̱ na belēdi ba Kristo,” ná: “Lo si kasa mo̱ o ndabo ańu, lo si soma to̱ mo̱; ebanja nu nu masome̱ mo̱ a mabe̱ne̱ dongo o bebolo bao ba bobe.” (2 Yohane 9-11) Di si makwalea mambo ma mudī na nupangabe̱, to̱ lata diko̱m na mo̱. La Tour de Garde (Njongo a Betatedi) ńa 15 Elaṅe̱ 1981, dipapa 23, e makwala ná: “Tet’a ‘masoma’ mena ma be̱ tanga laboso di madie̱le̱ o be̱ne̱ ekwali to̱ mo̱me̱ne̱ mulatako ma diko̱m. Di me̱nde̱ to̱ndo̱ no̱ngo̱ di tanga na moto nu pangabe̱ o bebokedi e?”

Si be̱ne̱ la mulatako to̱ mō̱ le mweńa e? E, ońola jita la njo̱m. Ńaboso, nika e malee̱le̱ ná di tingame̱ na Loba nikame̱ne̱ pe̱ n’Eyal’ao. Di si masengane̱ Yehova buka te̱ ke̱ nika e bo̱bi o bola, di mabola pe̱ nika ke̱ nika ńe ndutu. Ndolo di be̱ne̱ne̱no̱ Loba e matute̱le̱ biso̱ o sengane̱ mambenda mao me̱se̱, di memba ná e te̱me̱ la sim na ndolo, mambenda mao pe̱ ma mawana tombwane̱ dinde̱ne̱. (Yesaya 48:17; 1 Yohane 5:3) Ni londe̱ iba, we̱le̱ su o mulatako masu na nupangabe̱ nu bangi jembe̱ diwuse̱ lao di matata biso̱ na bedangwedi ba bobe, di tata pe̱ mulatako masu na Loba nikame̱ne̱ pe̱ na mwemba mwe̱se̱; di makombe̱ pe̱ dina la bwam la mwemba. (1 Korinto 5:6, 7) Ni londe̱ ilalo, sue̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l le ná mo̱me̱ne̱ longwane̱ nupangabe̱. Di sue̱le̱ te̱ bedomsedi ba batudu je ná di tapa mulema ma nu nu boli bobe ńená nate̱na wa a bangi o kasa jongwane̱ batudu ba wanedino̱ mo̱. Bo̱lo̱ne̱ la mulatako ma tiki na bandolo le ná longwane̱ ná ‘teten ńumbe mo̱,’ e̱ne̱ bodilo ba diwuse̱ lao, a no̱nge matanga o timba na Yehova.​—Lukas 15:17.

Nje bola ke̱ elong’asu a mbia e pangabe̱ e? O ni ńai a bete̱medi, mulatako ma batabata oteten a belongi ba mbia mwena mu we̱le̱ tingame̱ lasu na mambenda ma Yehova o kekise̱. Njika bedangwedi be̱ne̱ na nupangabe̱ e? O nin kalati, di titi ná di bo̱le̱ kwalea ońola to̱ njika bete̱medi be ná be po̱, nde di mato̱pea ońola beba be mom.

Baboso, ye ná e be̱ ná elong’a ndabo a mbia e pangabe̱ e dia e maja o ndabo po̱ na bene̱ belongi ba mbia. Kana bete̱medi bao ba nupangabe̱ be si mawe̱le̱no̱ su o mulatako ma mbia, bebolo ba mboa na mulatako ma buńa te̱ be ná ba benga wala o boso. Nde, nu moto a po̱si o bo̱le̱ mulatako ma mudī oteten a mo̱ na belongi ba mbia be badubedi. Belongi ba mbia be jemea be titi pe̱ ná be be̱ne̱ mulatako ma mambo ma mudī na mo̱. K’eyembilan, nupangabe̱ ukedi te̱ o jowe̱ oteten a ndabo a mbia, a si me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo. Nde, yete̱na nupangabe̱ e nde muna nusadi, bayedi bao ba dia ba be̱n m’bē̱ ma jokwe̱le̱ mo̱ na ko̱kise̱ mo̱. Bayedi ba ndolo, be ná ba bola ná ba tombise̱ nu muna jokwa la Bibe̱l. *​—Minia 6:20-22; 29:17.

Be londe̱ beba, nupangabe̱ e ná a be̱ mot’a mbia ma mbasan nu si maje̱ o mboa po̱ na wa. To̱ná ponda iwo̱ son a mulatako mweno̱ ná mu be̱ o bwam ba jombwea mambo mō̱ ma mbia, i ńai a mulatako yangame̱ne̱ be̱ bosadi jita. Belongi ba ndabo a mbia be Kriste̱n a jemea, be si mawasa njo̱m o be̱ne̱ mulatako na nu mot’a mbia nu pangabe̱ nu si maje̱ o ndabo po̱ na babo̱. O diwengisan, tingame̱ labu na Yehova nikame̱ne̱ pe̱ na bebokedi bao di matute̱le̱ babo̱ o sue̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea nupangabe̱. Bedangwedi babu ba jemea be muse̱ṅ jita ońola nu nu boli bobe, be pe̱ ná bongwane̱ mo̱ ná beko̱kisedi a kusino̱ be waneye mo̱ tombwane̱. *​—Bonahebe̱r 12:11.

^ par. 1 Bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea din to̱ti be mombwea pe̱ ba bena ba bangi bebokedi na babo̱me̱ne̱.

^ par. 2 O mapula te̱ bata bia jombwea bana basadi ba pangabe̱ o bebokedi ba dia owas’a muno̱ko̱ ma bayedi babu, ombwa La Tour de Garde (Njongo a Betatedi) ńa 1 Maye̱se̱ 2001, mapapa 16-17, na ńa 15 Tinini 1988, dipapa 20.

^ par. 3 O mapula te̱ bata bia jombwea njika bedangwedi be̱ne̱ne̱ elong’a mbia e pangabe̱, ombwa malea ma Betiledi ba to̱pedino̱ o La Tour de Garde (Njongo a Betatedi) ńa 15 Dibaba 1988, mapapa 26-31, na 15 Elaṅe̱ 1981 mapapa 26-31.