Kgaolo 8

Ke ka Baka La’ng ke Babja Gakaaka?

“Ge o sa le yo mofsa, o nagana gore ga go na selo seo se ka go fenyago. Ke moka, gateetee go babja o šoro go go dira gore o lemoge gore o ka fenyega gabonolo. O ikwa eka o fetogile motšofadi ka bošego bjo tee.”—Jason.

GE Jason a be a na le nywaga e 18, o ile a lemoga gore o na le bolwetši bja Crohn, e lego tšharakano e šoro le e bohloko ya mala. Mohlomongwe le wena o tlaišwa ke bolwetši bjo bo sa alafegego goba bogole. Dilo tšeo batho ba bantši ba di tšeago di tlwaelegile tšeo di akaretšago go apara, go ja goba go ya sekolong di ka go nyaka boiteko bjo bogolo kudu.

Bolwetši bjo bo sa alafegego bo ka go dira gore o ikwe eka o golegilwe, moo tokologo ya gago e lekaneditšwego. O ka ikwa o lewa ke bodutu. O ka ba wa thoma go ipotšiša ge e ba o dirile selo se itšego seo se kgopišago Modimo goba ge e ba Modimo a go tlišeditše teko e itšego ya go leka potego ya gago. Lega go le bjalo, Beibele e re: “Modimo a ka se ke a lekwa ka dilo tše mpe  le gona yena ga a leke motho le ge e le ofe.” (Jakobo 1:13) Bolwetši e fo ba se sengwe sa dilo tšeo batho ba lebeletšanago le tšona, e bile ka moka ga rena re welwa ke “nako le ditiragalo tšeo di sa letelwago.”—Mmoledi 9:11.

Go a thabiša gore Jehofa Modimo o holofeditše lefase le lefsa leo go lona go ka se bego le “modudi yo a tla rego: ‘Ke a babja.’” (Jesaya 33:24) Gaešita le bao ba hwilego ba tla tsošwa bahung e le gore ba be le sebaka sa go thabela lefase leo le lefsa. (Johane 5:28, 29) Lega go le bjalo, mo nakong ye o ka diriša bjang ka tsela e holago boemo bjo o lego go bjona?

Leka go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Beibele e re: “Pelo e thabilego e etša sehlare se se fodišago.” (Diema 17:22) Ba bangwe ba ka nagana gore motho ga se a swanela go thaba le go sega ge a babja o šoro. Eupša metlae e segišago le go ba le segwera se se kgahlišago go ka lapološa monagano wa gago gomme gwa oketša kganyogo ya gago ya go nyaka go phela. Ka gona, nagana ka seo o ka se dirago go oketša lethabo bophelong bja gago. Gopola gore lethabo ke se sengwe sa dika tšeo di enywago ke moya wa Modimo. (Bagalatia 5:22) Moya woo o ka go thuša go kgotlelela bolwetši ka tekanyo e itšego ya lethabo.—Psalme 41:3.

Ipeele dipakane tšeo o ka kgonago go di fihlelela. Beibele e re: “Bohlale ke bja baipoetši.” (Diema 11:2) Boipoetšo bo tla go thuša gore o se ke wa hlokomologa dilo kudu goba wa itlhokomela ka tsela e feteletšego. Ka mohlala, ge e ba boemo bja gago bja tša  maphelo bo dumela, go dira dilo tša maleba tšeo di nyakago o diriša matla a mmele go ka go thuša gore o ikwe o le kaone. Ke ka baka leo mafelo a tša kalafo gantši a nago le mananeo a go itšhidulla bakeng sa balwetši bao e sa lego ba bafsa. Maemong a mantši, go itšhidulla ka tsela ya maleba ga go fo akgofiša go fola eupša gape go go thuša gore o dule o na le kholofelo. Sa bohlokwa ke gore o lekodišiše boemo bja gago ka kelohloko ke moka o ipeele dipakane tšeo o ka kgonago go di fihlelela.

Ithute go dirišana le batho ba bangwe. Go thwe’ng ge e ba batho ba bangwe ba bolela gampe ka boemo bja gago? Beibele e re: “O se šetše mantšu ka moka ao batho ba a bolelago.” (Mmoledi 7:21) Ka dinako tše dingwe tsela e kaonekaone ya go arabela mantšung a bjalo ke go fo a hlokomologa. Goba mohlomongwe o ka thibela batho go a bolela. Ka mohlala, ge e ba batho ba bangwe ba bonagala ba se ba lokologa ge ba na le wena ka gobane o diriša setulo sa digole, leka go ba dira gore ba ikwe ba lokologile. Mohlomongwe o ka re: “Go ka direga gore le ipotšiša lebaka leo ka lona ke dirišago setulo sa digole. Na le ka rata go le tseba?”

O se ke wa lahlela toulo. Ge Jesu a be a lebeletšane le tlaišo e kgolo, o ile a rapela Modimo, A mmota gomme a dula a nagana ka bokamoso bja gagwe bjo bo thabišago go e na le go nagana ka bohloko bjoo a bego a bo kwa. (Baheberu 12:2) O ile a ithuta dilong tšeo a tlaišegilego ka tšona. (Baheberu 4:15, 16; 5:7-9) O ile a newa thušo le kgothatšo. (Luka 22:43) Le gona o ile a nagana kudu ka katlego ya batho ba bangwe go e na le go nagana ka bohloko bjo a bego a bo kwa.—Luka 23:39-43; Johane 19:26, 27.

Jehofa ‘o a go Hlokomela’

Go sa šetšwe gore o swerwe ke bolwetši bofe, o se ke wa nagana gore Modimo o go lebelela o se bohlokwa. Ka mo go fapanego,  Jehofa o lebelela bao ba katanelago go mo kgahliša e le bao ba rategago e bile ba le bohlokwa. (Luka 12:7) ‘O go hlokomela’ ka tsela e kgethegilego, gomme o thabela go go diriša tirelong ya gagwe—go sa šetšwe bolwetši goba bogole bja gago.—1 Petro 5:7.

Ka gona, o se ke wa dumelela poifo goba go se kgodišege go go thibela go dira dilo tšeo o nyakago go di dira le tšeo o swanetšego go di dira. Ka mehla nyaka thekgo ya Jehofa Modimo. O kwešiša dinyakwa tša gago le maikwelo a gago. Go feta moo, a ka go nea “matla a fetago a tlwaelegilego” go go thuša go kgotlelela. (2 Bakorinthe 4:7) Ge nako e dutše e eya, mohlomongwe o tla ba le pono e nepagetšego yeo e swanago le ya Timothy, yoo a ilego a swarwa ke bolwetši bja go lapa mo go sa felego ge a be a na le nywaga e 17. O re: “Go ya ka 1 Bakorinthe 10:13, Jehofa a ka se  re lese re lekwa go feta kamoo re ka kgotlelelago ka gona. Ke ipotšiša gore ge e ba Mmopi wa ka a kgodišegile gore nka lebeletšana le teko ye, ke nna mang moo nkago ngangišana le yena?”

Ge Motho yo o mo Tsebago a Babja

Go thwe’ng ge e ba o phetše gabotse, eupša o tseba motho yo a itšego yo a babjago goba yo a golofetšego? O ka mo thuša bjang? Selo sa bohlokwa kudu ke go mo ‘kwela bohloko’ le go mo ‘šokela ka botho.’ (1 Petro 3:8) Leka go kwešiša seo motho yoo a lebeletšanego le sona. Lebelela ditlhohlo tša gagwe go ya ka pono ya gagwe e sego pono ya gago. Nina yo a belegwego a golofetše mokokotlo (e lego bolwetši bja spina bifida) o re: “Ka ge ke na le mmele o monyenyane e bile ke dula setulong sa digole, batho ba bangwe ba bolela le nna bjalo ka ge eka ke ngwana gomme se se a nnyamiša. Lega go le bjalo, ba bangwe ba dira boiteko bja go dula fase e le gore re lebanye difahlego gomme re bolele. Ke tloga ke thabela seo!”

Ge e ba o sa šetše feela mafokodi a bona, o tla lemoga gore bao ba nago le mathata a tša maphelo ba tloga ba swana le wena. Le gona, nagana feela—ka mantšu a gago o na le matla a go ‘fetišetša mpho ya moya’ go batho ba bjalo! Ge o dira bjalo, le wena o tla šegofatšwa ka gobane le tla ‘kgothatšana.’—Baroma 1:11, 12.

BALA KA MO GO OKETŠEGILEGO MABAPI LE TABA YE GO BOLUMO 1, KGAOLO 13

KEY SCRIPTURE

“Mohlang woo . . . ga go na modudi yo a tla rego: ‘Ke a babja.’”—Jesaya 33:23, 24.

KELETŠO

Go ba le tsebo go fokotša go boifa dilo tšeo re sa di tsebego. Ka gona ithute mo gontši ka mo o ka kgonago ka boemo bja gago. Botšiša ngaka ya gago dipotšišo tše di lebanyago ge e ba o sa kwešiše ditaba tše itšego.

NA O BE O TSEBA . . . ?

Bolwetši goba bogole bja gago ga se kotlo e tšwago go Modimo. Go e na le moo, ke ditlamorago tša go se phethagale moo ka moka ga rena re go abetšwego ke Adama.—Baroma 5:12.

KGATO YEO KE TLAGO GO E TŠEA!

E le gore ke dule ke na le pono e nepagetšego go sa šetšwe bolwetši goba bogole bja ka, ke tla ․․․․․

Pakane e fihlelelegago yeo nka ipeelago yona ke ․․․․․

Ge e ba motho yo mongwe a bolela dilo tše di sego botho mabapi le boemo bja ka, ke tla swaragana le seo ka go ․․․․․

Seo ke tlago go botšiša motswadi wa ka goba batswadi ba ka ka taba ye ke gore ․․․․․

O NAGANA ENG?

● O ka diriša bjang tsebišo yeo e lego kgaolong ye go thuša motho yo a golofetšego goba yo a swerwego ke bolwetši bjo bo sa alafegego?

● Ge e ba o swerwe ke bolwetši bjo bo sa alafegego, ke dilo dife tše di nepagetšego tšeo o ka naganišišago ka tšona e le gore o diriše boemo bja gago ka tsela e holago?

● O tseba bjang gore bolwetši ga se leswao la go se amogelwe ke Modimo?

 [Box/​Picture on page 75]

DUSTIN wa nywaga e 22

“Ke gopola ke lla ke le ka diatleng tša mma ge ke lemoga gore ke tlo swanelwa ke go diriša setulo sa digole. Ke be ke na le nywaga e seswai feela.

Ke swerwe ke bolwetši bja go fokola mešifa (e lego muscular dystrophy). Ke swanetše go thušwa go apara, go hlapa le go ja. Ga ke kgone go emiša matsogo. Lega go le bjalo, ke be ke dutše ke swaregile bophelong e bile ke thabile, gomme ke na le mo gontši moo ke go lebogago. Ke tšea karolo ka mehla bodireding e bile ke hlankela ke le mohlanka wa bodiredi ka phuthegong. Ga ke ikwe ke goga ka kgara. Ge o hlankela Jehofa, ka mehla go na le selo se itšego seo o ka se dirago le seo o ka se fagahlelago. Ke lebeletše pele lefaseng le lefsa la Modimo, moo ke tlago go ‘taboga bjalo ka kgama.’”—Jesaya 35:6.

[Box/​Picture on page 75]

TOMOKO wa nywaga e 21

“Ge ke be ke na le nywaga e mene feela, ngaka e ile ya mpotša gore: ‘O tla swanelwa ke go hlaba ditšhwaana tšeo di laolago tekanyo ya swikiri mading (insulin) bophelo bja gago ka moka.’

Go laola tekanyo ya swikiri mading ke tlhohlo go motho yo a swerego ke bolwetši bja swikiri. Gantši ga ke kgone go ja ge ke nyaka gomme ge ke sa nyake go ja, ke moo ke swanetšego gore ke je. Go fihla ga bjale, ke šetše ke hlabile ditšhwaana tše e ka bago tše 25 000, ka gona ga ke sa kwa bohloko matsogong le diropeng. Eupša batswadi ba ka ba nthušitše gore ke diriše boemo bja ka ka tsela e holago. Ba be ba dula ba thabile e bile ba na le pono e nepagetšego, le gona ba ile ba nthuta gore ke tšeele dilo tša moya godimo. Ka mehla Jehofa o be a ntlhokometše. Ge boemo bja ka bja tša maphelo bo be bo ntumelela, ke ile ka phetha ka go mo leboga ka go tsenela tirelo ya nako e tletšego.”

 [Box/​Picture on page 76]

JAMES wa nywaga e 18

“Batho ga ba tsebe gore ba itshware bjang ge ba bona motho wa sebopego seo se sa tlwaelegago, gomme ke bjalo.

Ke na le sebopego seo se sa tlwaelegago sa bokgopana. Batho ba tshwenyegile kudu ka ponagalo ya motho, ka gona ke dula ke leka go ba bontšha gore ga ke ngwana yo a nago le lentšu le lekoto. Go e na le go ikwa ke gateleditšwe ke gore ga ke swane le batho ba bangwe, ke leka go nagana kudu ka seo ke lego sona. Ke thabela bophelo bja ka. Ke ithuta Beibele e bile ke rapela Jehofa gore a nthekge. Ka mehla ba lapa lešo ba a nkgothatša. Ke lebeletše pele nakong yeo Modimo a tlago go fediša malwetši ka moka. Ga bjale ke phela ka bogole bja ka, eupša ga ke bo dumelele gore bo laole bophelo bja ka.”

[Box/​Picture on page 76]

DANITRIA wa nywaga e 16

“Ke ile ka tseba gore go na le selo se se fošagetšego ka nna ge ke be kwešwa bohloko le ke go fo phagamiša galase ya meetse.

Go swarwa ke bolwetši bja go kwa bohloko mešifeng (e lego fibromyalgia) go thata e bile go bohloko kudu. Ka ge ke le mahlalagading, ke nyaka go swana le bagwera ba ka, eupša selo se sengwe le se sengwe se nthatafalela kudu go feta peleng. Gaešita le go swarwa ke boroko go bonagala go tšea lebaka le letelele! Lega go le bjalo, ke lemogile gore ka thušo ya Jehofa nka dira dilo tše di tlwaelegilego go sa šetšwe bothata bja ka. Ke ile ka ba ka kgona go fetša nako e oketšegilego bodireding ke le mmulamadibogo wa go thuša. Go be go le thata, eupša ke ile ka kgona. Ke leka go dira sohle seo nka se kgonago. Ke swanetše go theetša mmele wa ka ke moka ke dire dilo go ya kamoo nka kgonago. Ge e ba ke lebala, mma o dula a nkgopotša!”

 [Box/​Picture on page 77]

ELYSIA wa nywaga e 20

“Ke be ke le morutwana wa go hwetša dimaraka tša godimo kudu. Ga bjale go fo bala lefoko ke tlhohlo, gomme seo ka dinako tše dingwe se ntira gore ke ikwe ke gateletšegile.

Bolwetši bja go lapa mo go sa felego (e lego chronic fatigue syndrome) bo dira gore go dira dilo tše bonolo go be thata. Gaešita le go tsoga go thata ka dinako tše dingwe. Lega go le bjalo, le ka mohla ga se ka dumelela bolwetši bja ka bo hlalosa seo ke lego sona. Ke bala Beibele letšatši le letšatši, gaešita le ge seo se bolela go bala feela ditemana tše sego kae goba gore setho sa lapa se mpalele. Ke leboga lapa lešo kudu. Tate o ile a ba a tlogela mošomo wa gagwe wa kopanong e le gore a tle a kgone go nthuša go ba gona kopanong. Le ka mohla o be a sa belaele. O ile a bolela gore mošomo wa bohlokwa kudu woo a ka bago le ona ke go hlokomela lapa la gagwe.”

[Box/​Picture on page 77]

KATSUTOSHI wa nywaga e 20

“Gateetee ka tšhoganetšo, ke tla goeletša le go šikinyega o šoro e bile ke foša dilo le go di pšhatla.

Ke ile ka swarwa ke bolwetši bja go wa ga e sa le go tloga ke na le nywaga e mehlano. Bolwetši bjo bo be bo ntlhasela ka makga a go fihla go a šupago ka kgwedi. Ke swanelwa ke go nwa dihlare letšatši le letšatši, ka baka leo ke lapa gabonolo. Eupša ke leka go nagana ka batho ba bangwe, e sego ka nna feela. Phuthegong ya gešo go na le badiredi ba babedi ba nako e tletšego ba ba lekanago le nna bao ba bego ba nthekga kudu. Ge ke feditše sekolo, ke ile ka oketša go tšea ga ka karolo bodireding. Bolwetši bja go wa bo ntlaiša letšatši le letšatši. Eupša ge ke ikwa ke gateletšegile, ke kgonthišetša gore ke a robala. Letšatšing le le latelago, ke ikwa ke thabile kudu.”

 [Box/​Picture on page 78]

MATTHEW wa nywaga e 19

“Go thata go hlompšha ke dithaka tša gago ge e ba di go lebelela o le yo a sa tlwaelegago.

Nka rata go tšea karolo dipapading, eupša ga ke kgone. Ke gobetše bjoko (e lego bolwetši bja cerebral palsy) gomme le go sepela go thata. Lega go le bjalo, ga ke nagane kudu ka seo nka se kgonego go se dira. Ke dira dilo tšeo nka di kgonago, tše bjalo ka go bala. Holo ya Mmušo ke lefelo leo nka bago go lona ntle le go tshwenyega ka gore ke tla lebelelwa bjang. Le gona go a homotša go tseba gore Jehofa o nthata ka baka la seo ke lego sona ka gare, e sego ka baka la ponagalo ya ka. Ge e le gabotse, ga ke itebelele ke le segole. Ke itebelela ke le motho yo a nago le tlhohlo e nngwe ya moswananoši yeo ke swanetšego go e fenya.”

[Box/​Picture on page 78]

MIKI wa nywaga e 25

“Ke be ke kgona go tšea karolo dipapading. Ke moka, ge ke sa dutše ke le nywageng ya ka ya mahlalagadi, gateetee gwa ba bjalo ka ge eka ke tšofetše.

Ke belegwe ke na le bothata bja pelo—ke na le lešoba pelong. Maswao a bothata bjo a ile a bonagala ge ke be ke le nywageng ya mahlalagadi. Ke ile ka buiwa, eupša ga bjale—nywaga e tshela ka morago—ke sa dutše ke lapa gabonolo le go opša ke hlogo o šoro. Ka gona ke ipeela dipakane tše di fihlelelegago tša nakwana. Ka mohlala, ke tšwela pele ke hlankela ke le modiredi wa nako e tletšego gomme ke kgona go dira bjalo ka go ngwala mangwalo le ka go nea bohlatse ka mogala. Le gona, bolwetši bja ka bo nthušitše go ba le dika tšeo ke bego ke se na tšona tše bjalo ka go se fele pelo le boipoetšo.”

[Seswantšho go letlakala 74]

Bolwetši bjo bo sa alafegego bo ka go dira gore o ikwe eka o golegilwe—eupša Beibele e go holofetša tokologo