36. POGLAVJE

Kako lahko zagovarjam svojo vero v Boga?

Kaj je tisto, kar bi te najverjetneje oviralo pri tem, da bi se s sošolcem pogovarjal o svoji veri?

□ Slabo poznavanje Svetega pisma

□ Strah pred posmehovanjem

□ To, da ne veš, kako pričeti pogovor

Kako bi se ti bilo najlažje pogovarjati o svoji veri?

□ Osebni pogovor s sošolcem

□ Nastop pred celotnim razredom

□ Pisanje o svojem verovanju v referatu

Napiši ime sošolca, ki bi se bil po tvojem mnenju pripravljen pogovarjati o Svetem pismu, če bi pri njem znal zbuditi zanimanje za to temo. ․․․․․

 MED tvojimi sošolci tema o Bogu verjetno ni najbolj priljubljena. Če omeniš kar koli drugega – šport, oblačila ali nasprotni spol – je živahna razprava nemudoma v teku. Če pa omeniš Boga, morda hitro nastopi neprijetna tišina.

Ne gre za to, da tvoji vrstniki ne verjamejo v Boga; mnogi mladi verjamejo vanj. Nekatere je le sram govoriti o tej temi. »To enostavno ni kul,« morda mislijo.

Kako pa je s teboj?

Če se obotavljaš s sošolci govoriti o Bogu, je to povsem razumljivo. Nihče ne uživa v tem, da ga drugi zavračajo, kaj šele da se mu posmehujejo! Ali bi se to lahko zgodilo tebi, če bi spregovoril o svoji veri? Lahko bi se. Po drugi strani pa te utegnejo tvoji vrstniki presenetiti. Mnogi od njih iščejo odgovore na vprašanja, kot sta na primer: Kam gre ta svet in zakaj je toliko problemov? O tem bi se verjetno raje pogovarjali s kom svojih let kot pa z odraslim človekom.

Kljub temu se pogovor z vrstnikom o veri lahko zdi velik izziv. Ni ti treba dajati vtisa, da si fanatik, niti ti ni treba skrbeti, ali boš vse povedal točno tako, kot je prav. Pogovarjanje o veri je lahko nekoliko podobno igranju na glasbilo. Ali je to sprva naporno? Verjetno  je. Toda z vajo postane lažje in trud je poplačan. Kako pa lahko pričneš pogovor?

Ponavadi ga lahko pričneš s čim preprostim. Na primer, ko med sošolci pogovor nanese na kak nedaven dogodek, lahko omeniš, kaj glede tega pravi Sveto pismo. Morda pa bi poskusil govoriti samo z enim sošolcem. Mogoče se lahko okoristiš še lažje metode. Nekateri mladi kristjani namreč enostavno dajo na mizo kakšno publikacijo, ki temelji na Svetem pismu, da bi videli, ali bo pritegnila pozornost sošolcev. Pogosto jo res pritegne in temu sledi pogovor!

Katero od zgornjih metod bi lahko poskusil? ․․․․․

Ali se lahko spomniš še katere druge metode, da bi se s sošolcem pogovarjal o svoji veri? Če se, jo spodaj napiši.

․․․․․

Včasih se ti že s kakim šolskim projektom ponudi priložnost, da drugim govoriš o svoji veri. Kaj bi na primer lahko naredil, ko se pri pouku pogovarjate o evoluciji? Kako lahko zagovarjaš svojo vero v ustvaritev?

 Kako lahko zagovarjaš vero v ustvaritev

»Ko smo pri pouku začeli obravnavati evolucijo, je bilo to v nasprotju z vsem, o čemer sem bil do tedaj poučen,« pravi mladi Ryan. »Predstavljena je bila kot dejstvo, kar me je prestrašilo.« Raquel se je podobno izrazila. »Ko je učiteljica pri sociologiji povedala, da bomo naslednjič obravnavali evolucijo, me je kar streslo od groze,« pravi. »Vedela sem, da bom morala razredu pojasniti, kako gledam na to sporno zadevo.«

Kako pa se počutiš ti, ko se v razredu začne razprava o evoluciji? Verjameš namreč, da je Bog »vse ustvaril«. (Razodetje 4:11) Povsod okrog sebe vidiš dokaze za inteligentno načrtnost. Toda v učbenikih piše, da smo se razvili, in enako pravi tudi tvoj učitelj. In kdo si ti, da bi oporekal »strokovnjakom«?

Lahko si prepričan, da nisi edini, ki verjame v ustvaritev. Dejstvo je, da celo mnogo znanstvenikov ne sprejema razvojnega nauka. Tudi mnogi učitelji in učenci ga ne.

Ampak da bi znal zagovarjati svojo vero v ustvaritev, moraš vedeti, kaj glede tega v resnici uči Sveto pismo. Iz stvari, ki jih ta knjiga ne omenja določno, ti ni treba delati spornih vprašanj. Razmisli o nekaterih zgledih.

 V mojem šolskem učbeniku piše, da Zemlja in naše Osončje obstajata že na milijarde let. Sveto pismo pravi, da sta Zemlja in vesolje obstajala že pred prvim stvarjenjskim dnem. Zato sta Zemlja in Osončje verjetno res stara na milijarde let. (1. Mojzesova 1:1)

Moj učitelj pravi, da Zemlja ni mogla biti ustvarjena v samo šestih dneh. V Svetem pismu ne piše, da je vsak od šestih stvarjenjskih dni trajal dobesednih 24 ur.

Pri pouku je bilo omenjenih več zgledov tega, kako so se živali in ljudje postopoma spreminjali. Sveto pismo pravi, da je Bog ustvaril živa bitja »po njihovih vrstah«. (1. Mojzesova 1:20, 21) To ne podpira zamisli, da je življenje nastalo iz nežive materije ali pa da je Bog sprožil evolucijski proces z eno samo celico. Kljub temu je v okviru vsake »vrste« možnih veliko variacij. Sveto pismo torej dopušča možnost, da se znotraj vsake »vrste« zgodijo določene spremembe.

Kako bi se, glede na to, kar smo obravnavali v tem poglavju, odzval, če bi kakšen učitelj ali sošolec rekel:

 »Znanost je dokazala, da smo plod evolucije.« ․․․․․

»V Boga ne verjamem, ker ga ne morem videti.« ․․․․․

Ne sramuj se svojega verovanja!

Če te vzgajajo krščanski starši, potem mogoče verjameš v ustvaritev preprosto zato, ker so te tako učili. Sedaj ko odraščaš, pa hočeš Boga častiti »z razumom« in imeti trdne temelje za svoje prepričanje. (Rimljanom 12:1) Zato se vprašaj: Kaj je mene prepričalo, da obstaja Stvarnik? Štirinajstletni Sam je osupel nad človeškim telesom. »Je nadvse zapleteno in kompleksno,« pravi, »in vsi njegovi deli delujejo neverjetno usklajeno. Človeško telo se ni moglo razviti samo od sebe!« S  Samom se strinja tudi 16-letna Holly, ki pravi: »Odkar so mi diagnosticirali sladkorno bolezen, sem se veliko naučila o delovanju telesa. Osupljivo je denimo, kako pomembno vlogo ima trebušna slinavka (majhen organ, ki leži za želodcem) pri uravnavanju sestave krvi in pri delovanju drugih organov.«

Spodaj napiši tri stvari, ki so tebe prepričale, da obstaja Stvarnik.

1. ․․․․․

2. ․․․․․

3. ․․․․․

Nobenega razloga ni, da bi ti bilo nerodno ali da bi se sramoval, ker veruješ v Boga in ustvaritev. Če upoštevamo dokaze, je povsem razumno verjeti, da smo ljudje plod inteligentne načrtnosti.

Konec koncev je evolucija, ne pa ustvaritev, tista, pri kateri je treba imeti veliko vere in pri kateri je treba verjeti v čudeže brez čudodelnika! Ko boš o vsem skupaj dobro premislil, boš lahko v šoli svojo vero v Boga še pogumneje zagovarjal.

V NASLEDNJEM POGLAVJU

Vidiš, da se mladi tvojih let krstijo. Ali si tudi ti pripravljen na ta korak?

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Ne sramujem se namreč dobre novice; ta je pravzaprav Božje močno sredstvo, ki prinaša rešitev vsakemu, ki veruje.« (Rimljanom 1:16)

NAMIG

Pazi, kako se vedeš, ko z drugimi govoriš o svojem prepričanju. Če daješ vtis, da te je sram, lahko pri vrstnikih izzoveš zasmehovanje. Če pa govoriš prepričano – kakor bi tvoji sošolci govorili o svojih pogledih – potem je več verjetnosti, da boš pridobil njihovo spoštovanje.

ALI SI VEDEL ...?

Kadar učitelje kdo zaprosi, naj dokažejo evolucijo, včasih ti ugotovijo, da tega ne znajo storiti, in uvidijo, da to teorijo sprejemajo zgolj zato, ker so bili tako poučeni.

MOJ NAČRT

Da bi lahko s sošolcem začel pogovor o Svetem pismu, bom: ․․․․․

Če me bo kdo vprašal, zakaj verjamem v Stvarnika, bom rekel: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj je pomembno, da se z drugimi pogovarjaš o tem, kar verjameš?

● Katere možnosti se ti ponujajo v šoli, ko bi lahko preprosto izrazil svojo vero v ustvaritev?

● Kako lahko pokažeš, da ceniš Tistega, ki je vse ustvaril? (Apostolska dela 17:26, 27)

[Poudarjeno besedilo na strani 299]

»Šola je oznanjevalsko področje, do katerega lahko pridemo samo mi.« (Iraida)

[Slika na strani 298]

Za pogovarjanje o veri je tako kot za igranje glasbila potrebna spretnost, ki si jo pridobiš z vajo.

[Slika na straneh 300, 301]

Strah pred tem, da bi zagovarjal svoja prepričanja, lahko premagaš.