Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

12. POGLAVJE

»S pooblastilom od Jehova sta pogumno govorila«

»S pooblastilom od Jehova sta pogumno govorila«

Pavel in Barnaba pokažeta ponižnost, vztrajnost in pogum

Temelji na Apostolskih delih 14:1–28

1., 2. Kaj sta Pavel in Barnaba doživela v Listri?

 V LISTRI vlada kaos. Neznanca sta ozdravila moškega, ki je bil hrom od rojstva, ta pa zdaj poskakuje od veselja. Ljudje so začudeni, Zevsov svečenik pa prinese vence za moška, ki ju ima množica za bogova. Biki sopejo in rjovejo, medtem ko se svečenik pripravlja, da jih zakolje. Pavel in Barnaba jasno izrazita, da se s tem ne strinjata. Raztrgata si oblačila, skočita med množico in jo rotita, naj ju ne časti. Komaj jo uspeta zadržati.

2 Nato pridejo v mesto judovski nasprotniki iz pizidijske Antiohije in Ikonija. Prebivalcem Listre z obrekovanjem zastrupijo um. Množica, ki je misijonarja prej želela počastiti, se postavi okrog Pavla in ga začne obmetavati s kamni, dokler ta ne izgubi zavesti. Ker mislijo, da je Pavel mrtev, ga zvlečejo zunaj mestnih vrat.

3. Katera vprašanja bomo obravnavali v tem poglavju?

3 Kaj je privedlo do tega groznega dogodka? Kaj se lahko danes oznanjevalci dobre novice naučimo iz dogodkov, povezanih z Barnabom, Pavlom in prebivalci Listre? In kako lahko krščanski starešine posnemajo zgled, ki sta ga Barnaba in Pavel dala s tem, da sta zvesto vztrajala v oznanjevanju in da sta »s pooblastilom od Jehova pogumno govorila«? (Apd. 14:3)

»Začelo je verovati zelo veliko Judov in Grkov« (Apd. 14:1–7)

4., 5. Zakaj sta Pavel in Barnaba šla v Ikonij in kaj se je tam zgodilo?

4 Le nekaj dni pred tem sta bila Pavel in Barnaba v pizidijski Antiohiji. Tam so jima nekateri Judje nasprotovali in ju vrgli ven iz mesta. Čeprav ju ljudje niso poslušali, jima to ni vzelo poguma, ampak sta si »otresla prah s svojih nog«. (Apd. 13:50–52; Mat. 10:14) Mirno sta odšla iz mesta in nasprotnike prepustila Božji volji. (Apd. 18:5, 6; 20:26) Ostala sta vesela in nadaljevala svojo oznanjevalsko pot. Šla sta na jugovzhod in po približno 150 kilometrih hoje prispela do rodovitne planote med gorovji Taurus in Sultan.

5 Najprej sta se ustavila v Ikoniju, nekakšnem otoku grške kulture in enem od pomembnejših mest v rimski provinci Galatiji. a V tem mestu so živeli vplivni Judje in veliko Nejudov, ki so se spreobrnili v judovstvo. Pavel in Barnaba sta po svoji navadi šla v sinagogo in začela oznanjevati. (Apd. 13:5, 14) »Govorila sta tako prepričljivo, da je začelo verovati zelo veliko Judov in Grkov.« (Apd. 14:1)

6. Zakaj sta bila Pavel in Barnaba učinkovita učitelja in kako ju lahko posnemamo?

6 Zakaj sta bila Pavel in Barnaba dobra učitelja? Pavel je bil prava zakladnica svetopisemske modrosti. Spretno je povezoval zgodovinska dejstva, prerokbe in navedke iz Mojzesovega Zakonika, da bi dokazal, da je bil Jezus obljubljeni Mesija. (Apd. 13:15–31; 26:22, 23) Barnabovo govorjenje pa je izžarevalo skrb za ljudi. (Apd. 4:36, 37; 9:27; 11:23, 24) Nihče od njiju se ni zanašal na lastno pamet, ampak sta oba govorila »s pooblastilom od Jehova«. Kako lahko na oznanjevanju posnemaš ta misijonarja? Tako da upoštevaš naslednje predloge: Dobro se seznani z Božjo Besedo. Izberi svetopisemske vrstice, ki bodo najverjetneje pritegnile ljudi. Ugotovi, kako bi lahko konkretno in učinkovito potolažil in spodbudil tiste, ki jim oznanjuješ. Poleg tega naj bo pri tvojem poučevanju vedno avtoriteta Jehovova Beseda, ne pa tvoja modrost.

7. a) Kakšen učinek ima dobra novica? b) Česa ne smeš pozabiti, če je tvoja družina razdvojena, ker si poslušen dobri novici?

7 Ampak v Ikoniju niso bili vsi veseli tega, kar sta jim Pavel in Barnaba povedala. »Judje, ki niso verovali,« je zapisal Luka, »so povzročili razburjenje med ljudmi iz drugih narodov in jih naščuvali proti njima.« Pavel in Barnaba sta ugotovila, da bi bilo dobro, da ostaneta v mestu in branita dobro novico, zato sta se tam zadržala precej časa in »pogumno govorila«. Zaradi tega »so se prebivalci mesta razdelili na dva tabora – nekateri so bili za Jude, drugi pa za apostola«. (Apd. 14:2–4) Danes ima dobra novica podoben učinek. Nekatere poenoti, druge razdvoji. (Mat. 10:34–36) Če je tvoja družina razdvojena, ker si poslušen dobri novici, ne pozabi, da je nasprotovanje pogosto samo odziv na neutemeljene govorice ali na obrekovanje. S svojim lepim vedenjem lahko dokažeš, da so takšne govorice lažne, in morda se bo srce tistih, ki ti nasprotujejo, sčasoma omehčalo. (1. Pet. 2:12; 3:1, 2)

8. Zakaj sta Pavel in Barnaba odšla iz Ikonija in kaj se naučimo iz njunega ravnanja?

8 Nekoliko kasneje so nasprotniki v Ikoniju skovali zaroto proti Pavlu in Barnabu in ju hoteli kamenjati. Ko sta misijonarja izvedela za to, sta se odločila, da bosta šla oznanjevat drugam. (Apd. 14:5–7) Podobno ravnamo oznanjevalci Kraljestva danes. Ko nas napadejo z besedami, govorimo pogumno. (Fil. 1:7; 1. Pet. 3:13–15) Ko pa nam grozijo z nasiljem, pazimo, da ne bi z nepremišljenim ravnanjem po nepotrebnem ogrožali svojega življenja ali življenja sovernikov. (Preg. 22:3)

Začnite »častiti živega Boga« (Apd. 14:8–19)

9., 10. Kje je ležala Listra in kaj vemo o njenih prebivalcih?

9 Pavel in Barnaba sta šla približno 30 kilometrov jugozahodno od Ikonija v rimsko kolonijo, imenovano Listra. To mesto je bilo močno povezano s pizidijsko Antiohijo, toda v nasprotju z Antiohijo je bila judovska skupnost v Listri precej manjša. Čeprav so prebivalci verjetno govorili grško, je bil njihov materni jezik likaonščina. V mestu ni bilo sinagoge, kar je verjetno bil razlog, da sta Pavel in Barnaba začela oznanjevati na javnem kraju. Pavel je tu ozdravil moškega, ki je bil hrom od rojstva, kot je to nekaj časa prej storil Peter v Jeruzalemu. (Apd. 14:8–10) Zaradi Petrovega čudeža je takrat začela verovati velika množica ljudi. (Apd. 3:1–10) Toda v Listri so se dogodki razpletli povsem drugače.

10 Ko so poganski verniki, kot smo opisali v uvodu tega poglavja, videli hromega moškega skočiti na noge, so takoj napačno sklepali, da sta Barnaba in Pavel bogova. Prvega so imeli za Zevsa, poglavarja bogov, drugega pa za Hermesa, Zevsovega sina in glasnika bogov. (Glej okvir » Listra in kult Zevsa in Hermesa«.) Toda misijonarja sta bila odločena množici dopovedati, da sta govorila in delala po pooblastilu Jehova, edinega pravega Boga, ne pa po pooblastilu poganskih bogov. (Apd. 14:11–14)

»Oznanjava vam dobro novico, zato da bi pustili te prazne reči in začeli častiti živega Boga, ki je naredil nebo, zemljo.« (Apostolska dela 14:15)

11.–13. a) Kaj sta Pavel in Barnaba povedala prebivalcem Listre? b) Kaj se lahko naučimo iz njunih besed?

11 Kljub tem dramatičnim okoliščinam sta se Pavel in Barnaba trudila doseči srce svojih poslušalcev. V Lukovem zapisu tega dogodka se vidi, kako učinkovito se je lahko oznanjevalo dobro novico poganom. Bodi pozoren na to, s katerimi besedami sta skušala svojim poslušalcem priti do srca: »Ljudje, zakaj to delate? Tudi midva sva človeka in imava enake slabosti kot vi. Oznanjava vam dobro novico, zato da bi pustili te prazne reči in začeli častiti živega Boga, ki je naredil nebo, zemljo, morje in vse, kar je v njih. On je v preteklosti vsem narodom pustil, da delajo, kar hočejo, vendar je z dobrimi stvarmi, ki jih je delal, kazal, kakšen je. Skrbel je, da je za vas padal dež z neba, da so vaša polja bogato obrodila, da ste imeli obilje hrane in da ste bili srečni.« (Apd. 14:15–17)

12 Kaj se lahko naučimo iz teh besed, ki so poslušalce spodbudile k razmišljanju? Kot prvo, Pavel in Barnaba se nista imela za večvredna od svojih poslušalcev. Nista se pretvarjala, da sta nekaj, kar v resnici nista bila. Ponižno sta priznala, da imata enake slabosti kot pogani, ki so ju poslušali. Res je, da sta Pavel in Barnaba prejela svetega duha in da sta bila osvobojena krivih naukov. Prav tako sta bila blagoslovljena z upanjem, da bosta lahko vladala s Kristusom. Toda zavedala sta se, da bi tudi prebivalci Listre lahko dobili iste darove, če bi začeli ubogati Kristusa.

13 Kakšen odnos imamo do tistih, ki jim oznanjujemo? Ali nanje gledamo kot na sebi enake? Ali takrat, ko drugim pomagamo spoznati resnice iz Božje Besede, posnemamo Pavla in Barnaba in pazimo, da ne bi iskali lastne slave? V tem nam je zgled Charles Taze Russell, ki je bil odličen učitelj in je vodil oznanjevalsko delo proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Napisal je: »Ne zase ne za svoja besedila ne želimo niti časti niti priznanja; prav tako nočemo, da bi nas imenovali prečastiti ali rabi.« Brat Russell je imel podobno ponižno stališče kot Pavel in Barnaba. Tudi naš cilj pri oznanjevanju ni oslaviti sebe, ampak ljudem pomagati, da spoznajo »živega Boga«.

14.–16. Kateri dve stvari se še lahko naučimo iz tega, kar sta Pavel in Barnaba povedala prebivalcem Listre?

14 Razmisli, kaj se lahko še naučimo iz tega govora. Pavel in Barnaba sta bila prilagodljiva. Prebivalci Listre za razliko od Judov in spreobrnjencev v Ikoniju niso skoraj nič vedeli o Svetih spisih in posebnem odnosu med izraelskim narodom in Bogom. Po drugi strani pa so se spoznali na kmetijstvo. Listra je bila blagoslovljena z blagim podnebjem in rodovitnimi polji. Ti ljudje so tako lahko v stvareh, kot so rodovitni časi, videli obilo dokazov o Stvarnikovih lastnostih. In misijonarja sta prav to skupno točko uporabila, da bi jim oznanjevala. (Rim. 1:19, 20)

15 Ali smo tudi mi lahko podobno prilagodljivi? Tudi če kmetovalec poseje isto vrsto semena na različna polja, mora na vsakem polju zemljo posebej pripraviti. Nekatera tla so morda že rahla in pripravljena za seme. Druga pa potrebujejo več pripravljanja. Podobno je seme, ki ga sejemo, vedno isto – sporočilo o Kraljestvu, ki je zapisano v Božji Besedi. Toda če bomo posnemali Pavla in Barnaba, se bomo trudili sprevideti okoliščine in versko pripadnost ljudi, ki jim oznanjujemo. S tem v mislih bomo prilagodili svojo predstavitev sporočila o Kraljestvu. (Luk. 8:11, 15)

16 Iz poročila o Pavlu, Barnabu in prebivalcih Listre se lahko naučimo še nekaj. Kljub našemu trudu je seme, ki ga posejemo, včasih iztrgano iz zemlje ali pa pade na skalnata tla. (Mat. 13:18–21) Če se to zgodi, ne obupajmo. »Vsak od nas [tudi vsak, s katerim govorimo o Božji Besedi] bo torej zase dajal odgovor Bogu,« je Pavel kasneje spomnil učence v Rimu. (Rim. 14:12)

Starešine sta »zaupala v roke Jehovu« (Apd. 14:20–28)

17. Kam sta Pavel in Barnaba odpotovala, ko sta zapustila Derbo, in zakaj?

17 Ko so prebivalci Listre odvlekli Pavla iz mesta in ga tam pustili ležati, ker so mislili, da je mrtev, so se okrog njega zbrali učenci. On pa je vstal, šel v mesto in tam prenočil. Naslednji dan se je skupaj z Barnabom odpravil na 100 kilometrov dolgo pot v Derbo. Lahko si samo mislimo, kako je Pavla med tem napornim potovanjem vse bolelo, saj je bil le nekaj ur prej kamenjan. Kljub temu z Barnabom nista odnehala. Ko sta prispela v Derbo, sta tam »kar nekaj ljudem pomagala, da so postali učenci«. Potem pa sta se, namesto da bi šla po bližnjici do sirske Antiohije, od koder sta šla na pot, »vrnila v Listro in nato še v Ikónij in [pizidijsko] Antiohíjo«. S kakšnim namenom? Zato da bi »krepila učence in jih spodbujala, naj ostanejo v veri«. (Apd. 14:20–22) Ta moška sta nam dala izreden zgled! Dobro občine sta dala pred lastno ugodje. Danes njun zgled posnemajo potujoči nadzorniki in misijonarji.

18. Kaj vse pretehta starešinstvo, preden brata priporoči za starešina?

18 Pavel in Barnaba pa učencev nista le krepila z besedami in svojim zgledom, ampak sta »nekaj moških v vsaki občini postavila za starešine«. Čeprav sta bila na to misijonarsko potovanje »poslana po svetem duhu«, sta molila in se postila, ko sta starešine »zaupala v roke Jehovu«. (Apd. 13:1–4; 14:23) Podobno ravnajo starešine danes. Preden starešinstvo priporoči koga za odgovoren položaj v občini, moli in pretehta, ali brat izpolnjuje pogoje, opisane v Svetem pismu. (1. Tim. 3:1–10, 12, 13; Titu 1:5–9; Jak. 3:17, 18; 1. Pet. 5:2, 3) Pri tem ni odločilno to, koliko časa je brat že kristjan. Bratovo govorjenje, vedenje in sloves kažejo, koliko v njegovem življenju deluje sveti duh. Od tega, ali izpolnjuje pogoje za nadzornike, navedene v Svetem pismu, je odvisno, ali je primeren za pastirja črede. (Gal. 5:22, 23) Za takšno postavitev je odgovoren okrajni nadzornik. (Primerjaj 1. Timoteju 5:22.)

19. Česa se zavedajo starešine in kako posnemajo Pavla in Barnaba?

19 Postavljeni starešine vedo, da so Bogu odgovorni za to, kako ravnajo z občino. (Heb. 13:17) Tako kot Pavel in Barnaba vodijo v oznanjevanju. Sovernike krepijo z besedami. Prav tako so pripravljeni dati dobro občine pred lastno ugodje. (Fil. 2:3, 4)

20. Kako nam koristi branje poročil o zvestem delu sokristjanov?

20 Ko sta se Pavel in Barnaba nazadnje vrnila v sirsko Antiohijo, kjer sta začela svoje potovanje, sta tam poročala o tem, »kaj vse je Bog naredil po njiju, tudi to, da je ljudem iz drugih narodov omogočil, da sprejmejo vero«. (Apd. 14:27) Ko beremo o zvestem delu sokristjanov in vidimo, kako je Jehova blagoslovil njihov trud, smo spodbujeni, da še naprej pogumno govorimo »s pooblastilom od Jehova«.

a Glej okvir » Ikonij – frigijsko mesto«.