Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 14

“Re Dumelelane ka Lentšu Letee”

“Re Dumelelane ka Lentšu Letee”

Kamoo sehlopha se bušago se ilego sa fihlelela phetho le kamoo e ilego ya kopanya diphuthego

E theilwe go Ditiro 15:13-35

1, 2. (a) Sehlopha se bušago sa phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga se lebeletšane le dipotšišo dife tša bohlokwa? (b) Ke thušo efe yeo bana babo rena bao ba ilego ba e hwetša e le gore ba tle ba fihlelele phetho e nepagetšego?

 MOTHO yo mongwe le yo mongwe o be a letetše phetho yeo e bego e le kgauswi le go dirwa. Baapostola le bagolo bao ba lego ka phapošing ye yeo e lego kua Jerusalema ba lebelelane, ba lemoga gore ba fihlile nakong ya bohlokwa. Taba ya lebollo e be e rotošitše dipotšišo tša bohlokwa. Na Bakriste ba ka tlase ga Molao wa Moshe? Na go swanetše go ba le kgethologanyo magareng ga Bakriste ba Bajuda le ba baditšhaba?

2 Banna bao ba eteletšego pele ba be ba ahlaahlile bohlatse bjo bontši. Ba be ba naganne ka Lentšu la Modimo la boporofeta gotee le bohlatse bjo matla bjoo ba bo bonego ka mahlo bjo bo utollago gore Jehofa o a ba šegofatša. Ba be ba ntšhitše sa mafahleng a bona ka taba yeo. Bohlatse bjo bo lego gona mabapi le taba ye e ahlaahlwago ke bjo bogolo kudu. Go molaleng gore moya wa Jehofa o a ba hlahla. Na banna ba ba tla latela tlhahlo yeo?

3. Re ka holwa bjang ke go ahlaahla pego yeo e lego go Ditiro kgaolo 15?

3 Go be go tla nyakega tumelo ya kgonthe le sebete gore ba amogele tlhahlo ya moya tabeng ye. Ba be ba ipea kotsing ya go oketša lehloyo leo baetapele ba bodumedi ba Bajuda ba bego ba ba hloile ka lona. Le gona ba be ba lebeletšane le kganetšo go tšwa go banna ba ka phuthegong bao ba ikemišeditšego go bušetša batho ba Modimo morago gore ba ithekge ka Molao wa Moshe. Sehlopa se bušago se be se tla dira’ng? Anke re boneng. Ge re dutše re ahlaahla pego ye, re tla bona kamoo banna bao ba ilego ba bea mohlala woo o latelwago ke Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa lehono. Ke mohlala woo le rena re swanetšego go o latela ge re dutše re lebeletšana le diphetho le ditlhohlo maphelong a rena ka ge re le Bakriste.

“Mantšu a Baporofeta a Dumelelana” (Ditiro 15:13-21)

4, 5. Ke kwešišo efe yeo e tšwago ka Lentšung la Modimo la boporofeta yeo Jakobo a ilego a e rotoša poledišanong?

4 Morutiwa Jakobo, e lego ngwanabo Jesu ka motswadi o tee, o ile a bolela. a Go bonagala eka mo tiragalong ye e be e le modulasetulo wa seboka seo. Mantšu a gagwe a gatelela go kwana moo sehlopha seo ka moka se bego se go fihleletše. Jakobo o ile a botša banna bao ba bego ba bokane gore: “Simeoni o laodišitše ka botlalo kamoo Modimo ka lekga la pele a ilego a retologela ditšhabeng go amogela batho ba leina la gagwe go tšwa go tšona. Le gona mantšu a Baporofeta a dumelelana le se.”—Dit. 15:14, 15.

5 Polelo ya Simeone, goba Simone Petro, le bohlatse bjo bo neilwego ke Baranaba le Paulo mohlomongwe di ile tša gopotša Jakobo mangwalo a bohlokwa ao a hlabišago seetša tabeng yeo e bego e ahlaahlwa. (Joh. 14:26) Ka morago ga go bolela gore “mantšu a Baporofeta a dumelelana,” Jakobo o ile a tsopola mantšu a Amosi 9:11, 12. Puku yeo e be e lokeleditšwe karolong ya Mangwalo a Seheberu yeo ka tlwaelo e bitšwago “mantšu a Baporofeta.” (Mat. 22:40; Dit. 15:16-18) O tla lemoga gore mantšu ao a tsopotšwego ke Jakobo a fapane ka tsela e itšego le ao re a hwetšago ka pukung ya Amosi lehono. Go ka direga gore Jakobo o ile a tsopola Septuagint, e lego phetolelo ya Segerika ya Mangwalo a Seheberu.

6. Ke bjang Mangwalo a ilego a hlabiša seetša tabeng yeo e bego e ahlaahlwa?

6 A diriša moporofeta Amosi, Jehofa o ile a bolela e sa le pele gore go tla tla nako yeo Modimo a tlago go tsoša “mošaša wa Dafida,” ke gore, lešika la ka bogošing leo le lebišago Mmušong wa Mesia. (Hesek. 21:26, 27) Na Jehofa o be a tla boela a dirišana feela le Bajuda ba nama e le setšhaba? Aowa. Boporofeta bjoo bo oketša ka gore “batho ba ditšhaba ka moka” ba tla kgobokanywa ya ba “batho bao ba bitšwago ka leina la [Modimo].” Gopola gore Petro o be a sa tšwa go hlatsela gore Modimo “ga se a dira phapano le gatee magareng ga rena [Bakriste ba Bajuda] le bona [badumedi ba ba ditšhaba], eupša o sekišitše dipelo tša bona ka tumelo.” (Dit. 15:9) Ka mantšu a mangwe, ke thato ya Modimo gore Bajuda le ba ditšhaba ka mo go swanago ba tlišwe Mmušong e le bajabohwa. (Baroma 8:17; Baef. 2:17-19) Ga go na moo diporofeto tše bjalo tšeo di buduletšwego di ilego tša šišinya gore badumedi ba baditšhaba ba swanetše go thoma pele ka go bolla nameng goba gore ba sokologele tumelong ya Sejuda.

7, 8. (a) Jakobo o ile a šišinya eng? (b) Re swanetše go kwešiša bjang mantšu a Jakobo?

7 A tutueditšwe ke bohlatse bjo bo bjalo bja Mangwalo le bohlatse bjo matla bjoo a bo kwelego, Jakobo o ile a šišinya gore: “Ka gona phetho ya ka ga se go tshwenya bao ba tšwago ditšhabeng bao ba sokologelago go Modimo, eupša ke go ba ngwalela gore ba ile dilo tše di šilafaditšwego ke medingwana, bootswa, diphoofolo tše di kgamilwego le madi. Gobane go tloga mehleng ya bogologolo Moshe o bile le bao ba bolelago ka yena motseng o mongwe le o mongwe, gobane go balwa mangwalo a gagwe ka go hlaboša disinagogeng ka sabatha e nngwe le e nngwe.”—Dit. 15:19-21.

8 Ge Jakobo a be a re “ka gona phetho ya ka,” na mohlomongwe ka ge e be e le modulasetulo wa seboka seo, o be a gapeletša bana babo ba bangwe a diriša matla a gagwe go tšea phetho ya seo se swanetšego go dirwa? Le gatee! Polelwana ya Segerika yeo e fetoletšwego e le “phetho ya ka” gape e ka bolela gore “ke ahlola” goba gore “ke nea tšhišinyo.” Jakobo o be a sa direle sehlopha ka moka phetho, eupša o be a fo šišinya gore se naganele go gata kgato yeo e theilwego bohlatseng bjoo se bo kwelego le go seo Mangwalo a se bolelago ka taba yeo.

9. Tšhišinyo yeo Jakobo a ilego a e nea e bile le mehola efe?

9 Na tšhišinyo ya Jakobo e be e kwagala? Go molaleng gore e be e kwagala ka gobane baapostola le bagolo ka morago ba ile ba e amogela. E bile le mehola efe? Ka lehlakoreng le lengwe, tsela yeo e bego e šišintšwe e be e ka se ke ya “tshwenya,” goba “ya dira gore dilo di be thata go,” Bakriste ba ba ditšhaba ka go ba gapeletša go phetha dinyakwa tša Molao wa Moshe. (Dit. 15:19; New International Version) Mola ka lehlakoreng le lengwe, phetho ye e be e tla bontšha go hlompha matswalo a Bakriste ba Bajuda bao ka nywaga e mentši ba ilego ba kwa “go balwa mangwalo a [Moshe] ka go hlaboša disinagogeng ka sabatha e nngwe le e nngwe.” b (Dit. 15:21) Ka ntle le pelaelo, tsela yeo e bego e šišintšwe e be e tla matlafatša tswalano magareng ga Bakriste ba Bajuda le ba baditšhaba. Go feta tšohle, e be e tla thabiša Jehofa Modimo, ka ge e be e dumelelana le morero wa gagwe. A tsela e botse gakaakaang ya go rarolla bothata bjoo bo bego bo bea kotsing botee le go tšwela pele gabotse ga phuthego ka moka ya batho ba Modimo! Le gona wo ke mohlala o mobotse gakaakaang bakeng sa phuthego ya Bokriste lehono!

Albert Schroeder a nea polelo kopanong ya ditšhabatšhaba ya 1998

10. Ke bjang Sehlopha se Bušago lehono se latelago mohlala wo o beilwego ke sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga?

10 Ka ge go boletšwe kgaolong e fetilego, go etša sehlopha se bušago sa lekgolong la pele la nywaga, Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa lehono se ithekga ka Jehofa, yena Mmuši wa Legohle le Jesu Kriste e lego Hlogo ya phuthego, bakeng sa go hwetša tlhahlo ditabeng ka moka. c (1 Bakor. 11:3) Se se dirwa bjang? Albert D. Schroeder, yoo a ilego a hlankela Sehlopheng se Bušago go tloga ka 1974 go fihlela a fetša bophelo bja gagwe bja lefaseng ka March 2006, o hlalositše gore: “Sehlopha se Bušago se kopana ka Laboraro le lengwe le le lengwe, se thoma seboka sa sona ka thapelo le go kgopela tlhahlo ya moya wa Jehofa. Go dirwa boiteko bja kgonthe go bona gore taba e nngwe le e nngwe yeo e ahlaahlwago le phetho e nngwe le e nngwe yeo e dirwago e dumelelana le Lentšu la Modimo e lego Beibele.” Ka mo go swanago, Milton G. Henschel, yo e bilego setho sa Sehlopha se Bušago ka nako e telele yoo a feditšego bophelo bja gagwe bja lefaseng ka March 2003, o ile a botšiša barutwana bao ba alogago ba sehlopha sa bo-101 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead potšišo ya bohlokwa. O ile a ba botšiša gore: “Na go na le mokgatlo o mongwe lefaseng woo Sehlopha sa wona se Bušago se lebelelago Lentšu la Modimo e lego Beibele pele se ka dira diphetho tša bohlokwa?” Karabo e molaleng.

“Go Roma Banna Bao ba Kgethilwego” (Ditiro 15:22-29)

11. Phetho ya sehlopha se bušago e ile ya fetišetšwa bjang diphuthegong?

11 Sehlopha se bušago kua Jerusalema se be se fihleletše phetho yeo se kwanago ka yona mabapi le taba ya lebollo. Lega go le bjalo, e le gore bana babo rena ka diphuthegong ba dire dilo ka go swana, phetho yeo e be e swanetše go fetišetšwa go bona ka tsela e kwagalago le e botse, ka tsela yeo e kgothatšago. Tsela e kaone kudu ya go dira se e be e le efe? Pego e hlalosa gore: “Baapostola le bagolo gotee le phuthego ka moka ba phetha ka go roma banna bao ba kgethilwego gare ga bona gore ba ye Antiokia gotee le Paulo le Baranaba, e lego Judase yo a bego a bitšwa Barasaba gotee le Silase, banna bao ba etelelago pele gare ga bana babo bona.” Go oketša moo, go ile gwa ngwalwa lengwalo gomme la romelwa le banna ba e le gore le balwe diphuthegong ka moka tša Antiokia, Siria le Tsilitsia.—Dit. 15:22-26.

12, 13. Ke selo sefe se sebotse seo se ilego sa fihlelelwa ke go roma (a) Judase le Silase? (b) go romela lengwalo leo le tšwago go sehlopha se bušago?

12 Ka ge Judase le Silase e be e le “banna bao ba etelelago pele gare ga bana babo bona,” ba be ba swanelega ka botlalo go ba baemedi ba sehlopha se bušago. Go rongwa ga banna bao ba bane go be go tla bontšha gabotse gore molaetša woo ba bego ba o tlišitše e be e se feela phetolo ya taba yeo e bego e rotošitšwe, eupša e be e le tlhahlo e mpsha go tšwa go sehlopha se bušago. Go ba gona ga “banna bao ba kgethilwego” go be go tla aga tswalano ya kgauswi magareng ga Bakriste ba Bajuda kua Jerusalema le Bakriste ba ba ditšhaba tšhemong. A tokišetšo e bohlale le e lerato gakaakaang! Ga go na pelaelo gore e ile ya kgothaletša khutšo le botee gare ga batho ba Modimo.

13 Lengwalo leo le ile la nea taelo e kgwagalago bakeng sa Bakriste ba ba ditšhaba e sego feela mabapi le taba ya lebollo eupša gape le mabapi le seo ba swanetšego go se dira e le gore ba amogelwe ke Jehofa le gore a ba šegofatše. Karolo ya bohlokwa ya lengwalo leo e itše: “Moya o mokgethwa le rena re bone e le mo go swanetšego gore re se ke ra le okeletša boima bjo bongwe, ge e se dilo tše tšeo di nyakegago, gore le dule le ila dilo tšeo di hlabetšwego medingwana ya diswantšho, madi, diphoofolo tše di kgamilwego le bootswa. Ge e ba le phema dilo tše ka mo go feletšego, le tla atlega. Bophelo bjo bobotse go lena!”—Dit. 15:28, 29.

14. Go kgonega bjang gore batho ba Jehofa ba šome ka botee lefaseng la lehono leo le aroganego?

14 Lehono, go na le go kwana ga ditumelo le go dira dilo ka botee gare ga Dihlatse tša Jehofa tša ka godimo ga tše 8 000 000 diphuthegong tša ka godimo ga tše 100 000 lefaseng ka bophara. Botee bjoo bo kgonega bjang, kudukudu ge re nagana ka tlhakatlhakano le tsela e sa swanego ya go nagana tšeo di atilego lefaseng la lehono? Selo se segolo seo se dirago gore go be le botee ke tlhahlo e kwagalago le ya bohlokwa yeo Jesu Kriste, e lego Hlogo ya phuthego, a e neago a diriša “mohlanka yo a botegago le wa temogo,” e lego Sehlopha se Bušago. (Mat. 24:45-47) Le gona botee bo tlišwa ke ge bana babo rena le dikgaetšedi go tšwa lefaseng ka moka ba latela tlhahlo ya Sehlopha se Bušago ka go rata.

“Mašaba a Thabela Kgothatšo Yeo” (Ditiro 15:30-35)

15, 16. Mafelelo a taba ya lebollo e bile afe, gomme ke eng seo se dirilego gore go be le mafelelo a bjalo?

15 Pego yeo e lego ka pukung ya Ditiro e tšwela pele go re botša gore ge bana babo rena bao ba bego ba romilwe go tšwa Jerusalema ba fihla Antiokia, ba ile “ba kgobokanya mašaba a barutiwa gotee gomme ba a nea lengwalo.” Bana babo rena ba moo ba ile ba arabela bjang tlhahlong e tšwago go sehlopha se bušago? “Eitše ge [lengwalo] le badilwe, mašaba a thabela kgothatšo yeo.” (Dit. 15:30, 31) Go oketša moo, Judase le Silase “ba ile ba kgothatša bana babo bona ka dipolelo tše dintši gomme ba ba matlafatša.” Ka kgopolo yeo, banna ba ba babedi e be e le “baporofeta,” go etša ge Baranaba, Paulo le ba bangwe ba be ba bitšwa baporofeta, e lego lentšu leo le šupago go bao ba bego ba bolela goba ba tsebatša thato ya Modimo.—Dit. 13:1; 15:32; Ek. 7:1, 2.

16 Go molaleng gore Jehofa o ile a šegofatša maiteko ohle ao a ilego a dirwa gore go hwetšwe phetho e nepagetšego yeo go bego go dumelelanwa ka yona tabeng yeo. Ke selo sefe sa bohlokwa seo se ilego sa thuša gore go be le mafelelo a mabotse? Ga go na pelaelo gore e be e le tlhahlo e kwagalago gabotse le yeo e lego nakong ya sehlopha se bušago, yeo e bego e theilwe Lentšung la Modimo le tlhahlong ya moya o mokgethwa. Go oketša go seo e be e le tsela e lerato le e kgethegilego yeo ka yona diphetho di bego di fetišetšwa diphuthegong.

17. Balebeledi ba tikologo ba mehleng ya rena ba beetšwe bjang mohlala dilong tše dingwe tšeo ba di dirago maetong a bona?

17 Ka go latela mokgwa woo, Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa lehono se nea tlhahlo yeo e lego nakong go borwarre bja lefaseng ka bophara. Ge diphetho di dirilwe, di fetišetšwa diphuthegong ka tsela e kwagalago le yeo e lebanyago. Tsela e nngwe ke ka go diriša balebeledi ba tikologo. Bana babo rena ba bao ba nago le moya wa boikgafo ba sepela go tloga phuthegong e nngwe go ya go e nngwe, ba nea tlhahlo e kwagalago le kgothatšo e borutho. Go swana le Paulo le Baranaba, ba fetša nako e ntši bodireding, ba le “gotee le ba bangwe ba bantši, . . . ba ruta le go bolela ditaba tše dibotse tša lentšu la Jehofa.” (Dit. 15:35) Go etša Judase le Silase, ba “kgothatša bana babo bona ka dipolelo tše dintši gomme ba [a] ba matlafatša.”

18. Batho ba Modimo ba ka kgonthišega bjang gore ba tla tšwela pele go amogela tšhegofatšo ya Jehofa?

18 Go thwe’ng ka diphuthego? Ke’ng seo se tlago go dira gore diphuthego lefaseng ka moka di tšwele pele di thabela khutšo le botee lefaseng la lehono leo le aroganego? Gopola gore e be e le morutiwa Jakobo yoo ka morago a ilego a ngwala gore: “Bohlale bjo bo tšwago godimo, sa pelepele bo sekile, gape bo na le khutšo, bo lekalekane, bo ikemišeditše go kwa . . . Godimo ga moo, peu ya seenywa sa toko e bjalwa maemong a khutšo gare ga bao ba dirago khutšo.” (Jak. 3:17, 18) Ga re tsebe ge e ba Jakobo a be a naganne ka seboka sa kua Jerusalema goba go be go se bjalo. Eupša go ya ka seo re se ahlaahlilego ditiragalong tšeo di begilwego go Ditiro kgaolo 15, ga go na pelaelo gore ke feela ge go na le botee le tirišano moo go ka bago le tšhegofatšo ya Jehofa.

19, 20. (a) Go ile gwa bonagala bjang gore go be go na le khutšo le botee ka phuthegong ya Antiokia? (b) Ga bjale Paulo le Baranaba ba ile ba kgona go dira’ng?

19 Ga bjale go be go bonagala gabotse gore go na le khutšo le botee ka phuthegong ya Antiokia. Go e na le go lwa le bana babo bona bao ba tšwago Jerusalema, bana babo rena ba kua Antiokia ba ile ba tšeela godimo ketelo ya Judase le Silase. Le gona, lengwalo lengwalo la Ditiro le re: “Ka morago ga ge ba feditše nakonyana moo, ba ile ba lokollwa ka khutšo ke bana babo bona gore ba ye go bao ba bego ba ba romile,” ke gore, ba boele Jerusalema. d (Dit. 15:33) Re ka kgonthišega gore bana babo rena kua Jerusalema le bona ba ile ba thaba ge ba ekwa seo banna bao ba babedi ba ilego ba ba botša sona mabapi le leeto la bona. Ka baka la botho bjo bogolo bja Jehofa, ba ile ba thabela go phetha thomo ya bona!

20 Paulo le Baranaba bao ba bego ba šetše Antiokia, ga bjale ba be ba ka lebiša tlhokomelo go eteleleng pele ka mafolofolo modirong wa boebangedi, go etša ge lehono balebeledi ba tikologo ba dira ge ba etela diphuthego tšeo ba di hlokometšego. (Dit. 13:2, 3) A tšhegofatšo e kgolo gakaakaang bakeng sa batho ba Jehofa! Lega go le bjalo, ke bjang Jehofa a ilego a tšwela pele a diriša le go šegofatša baebangedi ba ba babedi ba mafolofolo? Se re tla se bona kgaolong e latelago.

Bakriste ba mehleng yeno ba holwa ke ditokišetšo tša moya tšeo di tšweletšwago ke Sehlopha se Bušago le baemedi ba sona

a Bona lepokisi leo le rego, “ Jakobo—‘Ngwanabo Morena’” go letlakala 112.

b Ka bohlale Jakobo o ile a šupa mangwalong a Moshe, ao a bego a sa akaretše feela Molao eupša gape a bego a akaretša pego ya ditirišano tša Modimo le dilo tšeo a ilego a di dira go bontšha thato ya Gagwe yeo e bilego gona pele ga Molao. Ka mohlala, pono ya Modimo ka madi, bohlotlolo le borapedi bja medimo e šele e bonwa gabotse go Genesi. (Gen. 9:3, 4; 20:2-9; 35:2, 4) Ka go re’alo Jehofa o ile a utolla melao ya motheo yeo e tlamago batho ka moka, go sa šetšwe gore motho ke Mojuda goba ke moditšhaba.

c Bona lepokisi leo le rego, “ Kamoo Sehlopha se Bušago se Rulagantšwego ka Gona Lehono” go letlakala 110.

d Go temana 34, diphetolelo tše dingwe tša Beibele di tsenya mantšu ao a bontšhago gore Silase o ile a ikgethela go šala Antiokia. (King James Version) Lega go le bjalo, go bonagala mantšu ao a ile a tlaleletšwa ka morago.