1. O Bog, poznaš vsa moja pota,

ko ležem in ko zjutraj se zbudim.

Mi misli preiskuješ in namere,

besede moje in korake vse poznaš.

Spočetju skrivnem bil si priča,

kosti ti moje niso skrite b’le.

Si videl me, še preden sem zajokal.

Strmim nad tvojimi potmi, slavim to moč.

Kar ti veš, Bog, je čudovito, strašno,

zaveda tega moja duša se.

Če bi kdaj tema me obvila strašna,

bi me tvoj duh našel kjerkoli že.

Kam naj se, o Jehova, skrijem,

kam pred obličjem tvojim naj zbežim?

Na gore ne, ne v šeola globine,

in ne v temo ne v hladni oceanov grob.