Pesem št. 127
Hiša, ki nosi Tvoje ime
1. Zgraditi ti hišo, Jehova,
da nosi ti ime, kakšna čast!
Ponujamo ti jo z veseljem,
da v slavo ti bo, dober glas.
Le kaj bi lahko ti še dali,
kar ne bi že tvoje bilo?
Dobrine, naš trud, naše znanje:
od nas od srca v dar naj bo.
(PRIPEV)
Naj tebi v dar ta kraj zdaj bo,
naj tu te spoznavamo.
Ta kraj ti zdaj posvečamo;
ti ga sprejmi, tvoj naj bo.
2. Naj zdaj počastimo te, Oče,
naj v hvali se hiša razvne.
In naj ti bo v slavo rast tistih,
ki tvojih poti se učé.
Izročamo zdaj ti to hišo;
da v kras ti bo, nam to bo mar.
Naj bo v pričevanje vsem nemo,
z oznanjanjem gre naj si v par.
(PRIPEV)
Naj tebi v dar ta kraj zdaj bo,
naj tu te spoznavamo.
Ta kraj ti zdaj posvečamo;
ti ga sprejmi, tvoj naj bo.
(Glej tudi 1. kra. 8:18, 27; 1. krn. 29:11–14; Apd 20:24.)
