»V ZAČETKU je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1) Pravijo, da so to najznamenitejše uvodne besede, kar so jih kdaj napisali. S temi preprostimi, a veličastnimi besedami nam Biblija predstavi osebnost, ki ima v njej osrednjo vlogo – vsemogočnega Boga Jehova. Iz prve vrstice izvemo, da je Bog Stvarnik neizmernega fizičnega vesolja in planeta, na katerem živimo. Naslednje vrstice pa pojasnjujejo, da je Bog v več dolgih obdobjih, figurativno imenovanih dnevi, ustvaril vsa čudesa narave in tako pripravil zemljo za bivanje.

Krona vsega Božjega stvarstva na zemlji je bil človek. Ustvarjen je bil po Božji podobi, kar pomeni, da je bil sposoben kazati prav takšne lastnosti, kakršne ima Bog Jehova, denimo ljubezen in modrost. Bog je ustvaril človeka iz zemeljskih elementov. Poimenoval ga je Adam in ga naselil v raju, edenskem vrtu. V tem vrtu, ki ga je Jehova sam zasadil, je bilo polno prelepega sadnega drevja.

Bog je vedel, da človek potrebuje sebi primernega partnerja. Zato je uporabil eno od Adamovih reber in ustvaril žensko, ki je pozneje dobila ime Eva, ter mu jo dal za ženo. Adam se je ves vznesen pesniško izrazil: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« Bog pa je dejal: »Zato bo moški zapustil očeta in mater ter se bo držal svoje žene, in bosta eno telo.« (1. Mojzesova 2:22–24; 3:20)

Bog je Adamu in Evi zapovedal dvoje. Kot prvo jima je naročil, naj obdelujeta zemljo in skrbita zanjo ter jo sčasoma napolnita s svojimi potomci. Kot drugo pa jima je rekel, da v vsem prostranem vrtu ne smeta jesti sadu enega samcatega drevesa, »drevesa spoznanja dobrega in slabega«. (1. Mojzesova 2:17) Če se za to prepoved ne bi zmenila, bi umrla. Z upoštevanjem teh zapovedi pa bi Bogu pokazala, da ga priznavata za svojega vladarja. Pokazala pa bi tudi, da ga imata rada in da sta mu hvaležna. Imela sta vse razloge, da bi sprejela njegovo dobrohotno vladanje. Poleg tega sta bila kot popolna človeka brez napake. Sveto pismo nam pove: »Potem je Bog videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.« (1. Mojzesova 1:31)

(Vir: 1. Mojzesova, 1. in 2. poglavje)