Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 Karolo 13

Dikgoši tše Lokilego le tše sa Lokago

Dikgoši tše Lokilego le tše sa Lokago

Isiraele e arogane. Ge nako e dutše e e-ya, dikgoši tše dintši di buša Isiraele gomme bontši bja tšona ga bo botege. Jerusalema e senywa ke Bababilona

GO ETŠA ge Jehofa a be a boletše e sa le pele, Isiraele e ile ya arogana ka morago ga gore Solomone a hlanogele borapedi bjo bo sekilego. Morwa wa gagwe yo a ilego a mo hlatlama e lego Rehabeama o be a le sehlogo. Meloko e lesome ya Isiraele e ile ya arabela ka go rabela gomme ya hloma mmušo wa ka leboa wa Isiraele. Meloko e mebedi e ile ya dula e botegela kgoši e dutšego sedulong sa bogoši sa Dafida kua Jerusalema gomme ya hloma mmušo wa ka borwa wa Juda.

Mebušo ye ka bobedi e be e sa tsepama gomme e e-na le mathata a mantši ka baka la go hloka tumelo le go se botege ga dikgoši tša yona. Mmušo wa ka leboa wa Isiraele wona o be o e na le mathata a magolo kudu go feta wa Juda, ka gobane dikgoši tša wona di ile tša kgothaletša borapedi bja maaka go tloga mathomong. Go sa šetšwe mediro e matla ya baporofeta ba bjalo ka Eliya le Elisa—bao bobedi bja bona ba ilego ba tsoša gaešita le bahu—Isiraele e ile ya dula e boela tseleng ya yona ya bokgopo. Mafelelong, Modimo o ile a dumelela Baasiria go fediša mmušo wa ka leboa.

Juda e ile ya tšwela pele e le gona ka nako e telele, ya ka godingwana ga ngwaga-kgolo, go feta Isiraele eupša le yona e ile ya lebana le kotlo ya Modimo. Ke dikgoši tše sego kae feela tša Juda tšeo di ilego tša kwa ditemošo tša baporofeta ba Modimo gomme tša leka go bušetša setšhaba go Jehofa. Ka mohlala, Kgoši Josia o ile a thoma go fediša borapedi bja maaka Juda gomme a tsošološa tempele ya Jehofa. Ge kopi ya Molao wo Modimo a o neilego Moše e hweditšwe, Josia o ile a kgomega kudu gomme a tiiša lesolo la gagwe la go fediša borapedi bja maaka.

Ka manyami, bahlatlami ba Josia ga se ba ka ba latela mohlala wa gagwe o mobotse. Ka gona, Jehofa o ile a dumelela setšhaba sa Babilona go fenya Juda le go senya Jerusalema le tempele ya yona. Baphologi ba ile ba išwa bothopja Babilona. Modimo o ile a bolela e sa le pele gore ba be ba tla fetša nywaga e 70 ba le bothopša. Juda e ile ya dula e le lešope ka nako yeo ka moka—go fihlela ge setšhaba se dumelelwa go boela nageng ya sona bjalo ka ge go holofeditšwe.

Lega go le bjalo, ga go na dikgoši tša lešika la Dafida tšeo di ilego tša buša go fihlela ge Mohlakodiši goba Mesia yo a boletšwego e sa le pele a buša. Bontši bja dikgoši tšeo di bušitšego Jerusalema di le sedulong sa Dafida sa bogoši di bontšhitše gore batho ba sa phethagalago ga ba swanelegele go buša. Ke Mesia feela yo a bego a tla swanelega e le ka kgonthe. Ka gona, Jehofa o ile a botša kgoši ya mafelelo dikgošing tšeo tša lešika la Dafida gore: “O rolê mphapahlôxô! . . . Xo tlo bá xwa tla e a swanetšwexo ke wôna, ka o nea yêna.”—Hesekiele 21:31, 32.

—E theilwe go 1 Dikxoši le 2 Dikxoši; 2 Koronika dikgaolo 10 go ya go 36; Jeremia 25:8-11.