Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Tlhagelelo—Dinonwane le Ditherešo tša Yona

Tlhagelelo—Dinonwane le Ditherešo tša Yona

Moprofesara Richard Dawkins yo e lego rathutamahlale yo a tumilego wa tša tlhagelelo o re: “Tlhagelelo e tloga e le selo sa kgonthe go etša ge go le bjalo ka phišo ya letšatši.”16 Ke therešo gore diteko le dilo tšeo di etšwego hloko ka go lebanya di bontšha gore letšatši le a fiša. Eupša na diteko le dilo tšeo di etšwego hloko ka go lebanya di thekga thuto ya tlhagelelo ka tsela e swanago le e sa belaetšego?

Go na le seo re swanetšego go se lokiša pele re ka araba potšišo yeo. Borathutamahlale ba bantši ba lemogile gore ge nako e dutše e sepela, meloko ya ka morago ya diphedi e ka ba le diphetogo tše dinyenyane. Ka mohlala, batho ba ka tswadiša mehuta e itšego ya dimpša moo e lego gore mafelelong tšeo di tswalwago ka morago di ka ba le maoto a makopana goba boya bjo botelele go feta tšeo di bilego gona pele. * Borathutamahlale ba bangwe ba bitša diphetogo tšeo tše dinyenyane gore ke “tlhagelelo ya diphetogo tše dinyenyane.”

Lega go le bjalo, borathutatlhagelelo ba ruta gore diphetogo tše dinyenyane tšeo di kgobokeditšwego ganyenyane-ganyenyane nywageng e dikete tše dimilione di tšweleditše diphetogo tšeo di nyakegago bakeng sa go fetoša hlapi gore e phele ka meetseng le lefaseng le go fetoša dibopiwa tša legoro la dikgabo gore e be batho. Diphetogo tše tšeo go naganwago gore di bile gona di hlaloswa e le “tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo.”

Charles Darwin le puku ya gagwe yeo e bitšwago Origin of Species

Ka mohlala, Charles Darwin, o be a ruta gore diphetogo tše dinyenyane tšeo re kgonago go di lemoga di bontšha gore diphetogo tše dikgolokgolo—tšeo go se nago yo a di bonego—le tšona di a kgonega.17 O be a nagana gore nakong e ntši kudu e fetilego, dilo tše dingwe tša kgonthe tšeo go thwego ke mehuta ya tlhago ya diphedi di bile gona ka tsela ya tlhagelelo—ka “diphetogo tše dinyenyane-nyenyane”—tša fetogela mehuteng e dimilione e sa swanego ya diphedi lefaseng.18

Ba bantši ba kwa taba ye e le e kwagalago. Ba ipotšiša gore: ‘Ge e ba diphetogo tše dinyenyane di kgona go direga mohuteng o itšego wa diphedi, gona ke ka baka la’ng tlhagelelo e tšea nako e telele kudu e sa tšweletše diphetogo tše dikgolo?’ * Lega go le bjalo, ge e le gabotse thuto ya tlhagelelo e theilwe dinonwaneng tše tharo. Ela hloko tše di latelago.

Nonwane ya pele. Diphetogo dikarolwaneng tša leabela ke tšona di bakago go ba gona ga mehuta e mefsa. Thuto ya tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo e bontšha gore diphetogo, e lego diphetogo tšeo di itiragalelago feela thulaganyong ya dikarolwana tša leabela ya dimela le diphoofolo, ga di tšweletše feela mehuta e mefsa eupša di tšweletša le magoro a mafsa a dimela le a diphoofolo.19

Phetogo e ka dira gore mehlare e fetoga—Letšoba le ke mohlala wa seo—eupša se se direga go fihla bokgoleng bjo itšego

Ditherešo. Dibopego tše dintši tša semela goba tša phoofolo di laolwa ke ditaelo tšeo di lego thulaganyong ya tšona ya dikarolwana tša leabela, e lego mananeo ao a phuthetšwego ka gare ga nucleus ya sele e nngwe le e nngwe. * Banyakišiši ba hweditše gore diphetogo dikarolwaneng tša leabela di ka fetola ka tsela e itšego dimela le diphoofolo tšeo di tšwelelago ka morago. Eupša na diphetogo tše tša dikarolwaneng tša leabela ruri di tšweletša mehuta e mefsa ka mo go feletšego ya diphedi? Ke’ng seo se utolotšwego ngwaga-kgolong wa ge go be go ithutwa nyakišišong ya tša dikarolwana tša leabela?

Mafelelong a bo-1930, borathutamahlale ba ile ba amogela kgopolo e mpsha ka mafolofolo. Ba be ba šetše ba nagana gore thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona, e lego thulaganyo yeo go yona sephedi seo se dumelelanago le tikologo ya sona gabotse se tlago go phela le go tswala, e kgona go tšweletša mehuta e mefsa ya dimela ka diphetogo tšeo di itiragalelago feela dikarolwaneng tša leabela. Ka gona, ga bjale ba akanya gore diphetogo tše itšego dikarolwaneng tša leabela tšeo di ekišetšwago goba tšeo di laolwago ke motho di swanetše gore di kgone go dira se se swanago eupša e be ka tsela e atlegago. Wolf-Ekkehard Lönnig yo e lego rathutamahlale yo a tšwago Lekgotleng la Max Planck la tša Nyakišišo ya go Tšweletša Mehuta e Mefsa ya Dimela kua Jeremane o re: “Go apareditše lethabo le legolo gare ga borathutaphedi ka kakaretšo gomme ka mo go kgethegilego gare ga ditsebi tša dikarolwana tša leabela le bao ba tswadišago diphoofolo le go atiša dimela.” * Ke ka baka la’ng go thabilwe? Lönnig, yo a feditšego nywaga e ka bago e 30 a ithuta ka diphetogo tša dikarolwaneng tša leabela, o itše: “Banyakišiši ba ba be ba nagana gore go fihlile nako ya gore ba fetoše mokgwa o tlwaelegilego wa go atiša dimela le go tswadiša diphoofolo. Ba be ba nagana gore ka go kaonefatša le go kgetha mekgwa e atlegago ya diphetogo tša dikarolwaneng tša leabela, ba ka kgona go tšweletša dimela le diphoofolo tše difsa le tše kaone.”20 Ge e le gabotse, ba bangwe ba be ba holofetše gore ba tla tšweletša mehuta e mefsa ka mo go feletšego.

dinose tšeo di jago dienywa, di fetogile, eupša e sa dutše e le dinose tšeo di jago dienywa

Borathutamahlale ba kua United States, Asia le Yuropa ba thomile mananeo a tša nyakišišo a thekgwago gabotse ka tša ditšhelete ao a dirišago mekgwa yeo e holofetšago go akgofiša tlhagelelo. Mafelelo e bile afe ka morago ga nywaga e 40 ya nyakišišo e tseneletšego? Monyakišiši Peter von Sengbusch o re: “Go sa šetšwe ditshenyegelo tše dikgolo tša tša ditšhelete, boiteko bja go leka go tšweletša mekgwa e atlegago kudu e fapafapanego ka go diriša mahlasedi a mohuta o itšego [bakeng sa go baka diphetogo dikarolwaneng tša leabela] bo ile bja palelwa ka gohle.”21 Lönnig yena o itše: “Nywageng ya bo-1980, dikholofelo le lethabo tšeo di bego di le gona gare ga borathutamahlale di ile tša fedišwa ke go palelwa ga bona lefaseng ka bophara. Lefapha le le ikemetšego la nyakišišo ya tša go tšweletša dimela goba diphoofolo tše difsa ka go baka diphetogo dikarolwaneng tša leabela le ile la tlogelwa dinageng tša ka Bodikela. Mo e nyakilego go ba dilo tšohle tšeo diphetogo tšeo tša leabela di dirilwego go tšona . . . di ile tša hwa goba tša fokola go feta tša mehuta ya tšona ya tlhago.” *

Lega go le bjalo, boitsebišo bjoo ga bjale bo kgobokeditšwego mo e ka bago nywageng e 100 ya nyakišišo ya tša diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela ka kakaretšo gotee le nywaga e 70 ya go atiša dimela le go tswadiša diphoofolo ka go dira diphetogo dikarolwaneng tša tšona tša leabela ka mo go kgethegilego, bo dira gore borathutamahlale ba fihlelele diphetho tše itšego mabapi le go kgonega ga gore diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela di tšweletše mehuta e mefsa ya diphedi. Ka morago ga go hlahloba bohlatse bjo, Lönnig o ile a phetha ka gore: “Diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela ga di kgone go fetoša mehuta ya tlhago [ya dimela le ya diphoofolo] gore e be e mefsa ka mo go feletšego. Phetho ye e dumelelana le diphihlelo ka moka le mafelelo a nyakišišo ya tša diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela tša lekgolong la bo-20 ge di kopanywa gotee le melao ya dikgonagalo.”

Ka gona, na diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela di ka dira gore sephedi sa mohuta o itšego se fetoge sebopiwa se sefsa ka mo go feletšego? Bohlatse ga bo bontšhe seo! Nyakišišo ya Lönnig e mo dirile gore a fihlelele phetho ya gore “mehuta ya diphedi yeo e sa swanego le e mengwe e na le mellwane ya kgonthe yeo e ka se kego ya senywa goba ya tshelwa ke diphetogo tšeo di felago di direga ka phošo dikarolwaneng tša leabela.”22

Nagana ka seo se bolelwago ke ditherešo tšeo di lego ka mo godimo. Ge e ba borathutamahlale bao ba rutegilego kudu ba sa kgone go tšweletša mehuta a mefsa ya diphedi ka go baka goba go kgetha diphetogo tše di atlegago dikarolwaneng tša leabela ka tsela ya maitirelo, gona mogato wo o se nago bohlale o ka kgona bjang go dira seo? Ge e ba nyakišišo e bontšha gore diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela di palelwa ke go fetoša mohuta wa tlhago wa diphedi gore e be o mofsa ka mo go feletšego, gona ke bjang go ka thwego go bile le tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo?

Nonwane ya bobedi. Thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e lebišitše tabeng ya go tšweletšwa ga mehuta e mefsa ya diphedi. Darwin o be a dumela gore seo a bego a se bitša thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e be e tla dira gore mehuta ya diphedi tšeo di dumelelanago le tikologo ya tšona e se ke ya fela, mola e le gore mehuta ya diphedi tšeo di sa dumelelanego le tikologo ya tšona e be e tla feleletša ka go hwa. Borathutatlhagelelo ba mehleng yeno ba ruta gore ge mehuta ya diphedi e dutše e ata gomme e eba yeo e sa tlwaelegago, thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e ile ya kgetha tšeo di nago le diphetogo tša dikarolwana tša leabela tšeo di di dirilego gore di kgone go tšwela pele di phela tikologong ya tšona e mpsha. Ka baka leo, borathutatlhagelelo ba akanya gore dihlopha tše tša mehuta ya diphedi yeo e sa tlwaelegago di ile tša feleletša e le mehuta e mefsa ka mo go feletšego.

Ditherešo. Ka ge go boletšwe pejana, bohlatse bjo bo hweditšwego nyakišišong bo bontšha gabotse gore diphetogo tšeo di dirwago dikarolwaneng tša leabela ga di kgone go tšweletša mehuta e mefsa ka mo go feletšego ya dimela goba ya diphoofolo. Lega go le bjalo, borathutatlhagelelo ba ka nea bohlatse bofe go thekga polelo ya bona ya gore thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e kgetha diphetogo tše di atlegago tše di dirwago dikarolwaneng tša leabela bakeng sa go tšweletša mehuta e mefsa ya diphedi? Poroutšha yeo e gatišitšwego ka 1999 ke Mokgatlo wa Setšhaba wa tša Thutamahlale (National Academy of Sciences [NAS]) kua United States e bolela ka “mehuta e 13 ya dinonyana tše di bitšwago di-finch tšeo Darwin a ithutilego tšona Dihlakahlakeng tša Galápagos, tšeo ga bjale di bitšwago di-finch tša Darwin.”23

Nywageng ya bo 1970, sehlopha sa banyakišiši seo se bego se eteletšwe pele ke Peter R. le B. Rosemary Grant ba Yunibesithing ya Princeton, se ile sa thoma go ithuta di-finch tše gomme sa hwetša gore ka morago ga ngwaga wa komelelo kua dihlakahlakeng, di-finch tšeo di bego di na le melomo e megolwanyane di ile tša phela go feta tšeo di bego di na le melomo e menyenyane. Go ile gwa naganwa gore dilo tše tšeo di hweditšwego ke tša bohlokwa ka ge go hlahloba bogolo le sebopego sa melomo e le tše dingwe tša ditsela tše dikgolo tša go hlaola mehuta e 13 ya di-finch. Poroutšha ya NAS e tšwela pele ka gore: “Ba ga Grant ba akanyeditše gore ge e ba go ka ba le dikomelelo mo e ka bago gatee nywageng e mengwe le e mengwe e 10 dihlakahlakeng, go ka no tšwelela mohuta o mofsa wa di-finch nywageng e ka bago e 200 feela.”24

Lega go le bjalo, poroutšha ya NAS ga e bolele gore nywageng ya ka morago ga komelelo, di-finch tša melomo e menyenyane di ile tša buša tša ata kudu. Banyakišiši ba ile ba hwetša gore ge maemo a tlelaemete a dutše a fetoga sehlakahlakeng, di-finch tša melomo e metelele di ile tša ata ngwageng o tee, eupša ka morago gwa ata tša melomo e menyenyane. Ba ile ba ba ba lemoga gore mehuta e mengwe ya di-finch yeo go thwego ga e swane e be e kopana gomme e tšweletša mafotwana ao a bego a phela nako e telele go feta batswadi ba ona. Ba phethile ka gore ge e ba mehuta yeo e sa swanego e ka tšwela pele e kopana, seo se be se tla feleletša ka gore mehuta e mebedi yeo go thwego ga e swane e hlakane e be mohuta o tee.25

Darwin o bontšha gore mehuta e itšego ya dinonyana e kgona go fetoga ka baka la phego yeo e lego gona leratadimeng

Ka gona, na ruri thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e tšweletša mehuta e mefsa ka mo go feletšego? Nywageng e masome e fetilego, rathutaphedi wa tša tlhagelelo e lego George Christopher Williams o ile a thoma go belaela ge e ba thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e na le matla a bjalo.26 Ka 1999, setsebi sa tsebišo ya boikgopolelo ya tša tlhagelelo e lego Jeffrey H. Schwartz, se ile sa ngwala gore thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona e ka ba e thuša mehuta ya diphedi go tlwaelana le maemo ao a fetofetogago, eupša ga go na selo se sefsa seo e se tšweletšago.27

Ruri di-finch tša Darwin ga di fetoge seo go thwego ke selo se sefsa. E sa dutše e le di-finch. Le gona taba ya gore di a kopana e dira gore motho a belaele mekgwa yeo borathutatlhagelelo ba e dirišago go hlalosa mohuta o itšego wa diphedi. Go oketša moo, boitsebišo bjo bo lego mabapi le dinonyana tše bo pepentšha taba ya gore gaešita le makgotla a hlomphegago a tša thutamahlale a ka kgetha gore ke bohlatse bofe bjoo a bo begago.

Nonwane ya boraro. Pego ya mešaletša ya dilo tša kgale e bontšha gore go bile le tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo. Poroutšha ya NAS yeo go boletšwego ka yona pejana e dira gore mmadi a nagane gore mešaletša ya dilo tša kgale yeo e hweditšwego ke borathutamahlale e tloga e nea bohlatse bjo bo lekanego ka tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo. E re: “Go hweditšwe mehuta e mentši ya diphedi tše di lego magareng ga go ba dihlapi le tšeo di phelago ka meetseng le nageng, tše di lego magareng ga go ba tšeo di phelago ka meetseng le nageng le digagabi, tše di lego magareng ga go ba digagabi le diamuši gotee le tšeo di tšewago e le tša legoro la batho moo e lego gore gantši go thata go di hlaola ka magoro ge mohuta o itšego o fetoga go tloga go o mongwe go ya go o mongwe.”28

Ditherešo. Seo se boletšwego ke poroutšha ya NAS ka tsela ya go ikholofela se tloga se makatša. Ka baka la’ng? Niles Eldredge, e lego rathutatlhagelelo yo a botegago, o bolela gore pego ya tša mešaletša ya dilo tša kgale ga e bontšhe feela gore go na le diphetogo tšeo di diregago ganyenyane-ganyenyane, eupša e bontšha le gore go tšea nako e telele kudu “go na le phetogo e nyenyane goba go se na phetogo ya tlhagelelo yeo e diregago mehuteng e mentši ya diphedi.” *29

Go ya ka pego ya mešaletša ya dilo tša kgale, dihlopha ka moka tše dikgolo tša diphoofolo di ile tša tšwelela go sa letelwa gomme ge e le gabotse tša dula di sa fetoge

Go fihla ga bjale, borathutamahlale lefaseng ka bophara ba epolotše le go ngwala lelokelelo la mešaletša ya dilo tša kgale tše dikgolo e ka bago e dimilione tše 200 le mešaletša ya dilo tša kgale tše dinyenyane e dimilione tše dikete. Banyakišiši ba bantši ba dumelelana ka gore pego e nabilego le yeo e nago le ditaba ka botlalo e bontšha gore dihlopha ka moka tše dikgolo tša diphoofolo di ile tša tšwelela go sa letelwa gomme ge e le gabotse tša dula di sa fetoge mola mehuta e mentši yeo e ilego ya tšwelela e ile ya hwelela gateetee.

Go thekga tlhagelelo—go bontšha go dumela lefeela

Ke ka baka la’ng borathutatlhagelelo ba bantši bao ba tumilego ba gatelela taba ya gore tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo ke therešo? Richard Lewontin, e lego rathutatlhagelelo yo a nago le tutuetšo, o ile a ngwala ka go lebanya gore borathutamahlale ba bantši ba ikemišeditše go amogela dipolelo tšeo di se nago bohlatse tša tša thutamahlale ka gobane ba “itlama e sa le pele,” e lego thuto ya gore dilo tšohle legohleng, go akaretša diphedi ka moka, di bile gona ka ntle le gore go šome matla ao a phagametšego a tlhago mogatong woo. Borathutamahlale ba bantši ba gana le go nagana ka kgonagalo ya go ba gona ga Mohlami yo bohlale ka gobane, go etša ge Lewontin a ngwala, ba re, “ga re nyake go amogela kgonagalo ya go ba gona ga Mmopi.”30

Tabeng ye, setsebi sa tša leago Rodney Stark, se tsopotšwe ka makasineng wa Scientific American se re: “Go tšerwe nywaga e 200 go bolelelwa taba ya gore ge e ba o nyaka go ba rathutamahlale o se ke wa dumela gore o tutuetšwe ke bodumedi.” Se tšwela pele go bolela gore diyunibesithing tšeo go direlwago nyakišišo go tšona, “batho ba bodumedi ga ba bolele ka Mmopi.”31

Ge e ba o tla amogela thuto ya tlhagelelo ya diphetogo tše dikgolo e le ya therešo, gona o swanetše go dumela gore borathutamahlale bao ba bolelago gore go thata go tseba ge e ba Modimo a le gona goba a se gona gotee le baila-Modimo, ba ka se dumelele ditumelo tša bona di tutuetša tsela yeo ba hlalosago dikutollo tša tša thutamahlale. O swanetše go dumela gore diphetogo tšeo di diregago dikarolwaneng tša leabela le thulaganyo ya go itumelelanya ga diphedi le tikologo ya tšona di tšweleditše mehuta ka moka e raraganego ya diphedi, go sa šetšwe nywaga e lekgolo yeo e tšerwego go dirwa nyakišišo yeo e bontšhago gore diphetogo tšeo di diregago dikarolwaneng tša leabela ga se tša fetoša le mohuta o tee wa sephedi gore e be mohuta o mongwe o mofsa ka mo go feletšego wa sephedi. O swanetše go dumela gore dibopiwa ka moka di ile tša fetoga ganyenyane-ganyenyane ka tsela ya tlhagelelo go tšwa sebopiweng sa kgale seo se tlwaelegilego, go sa šetšwe pego ya mešaletša ya dilo tša kgale yeo e bontšhago ka go tia gore mehuta e megolo ya dimela le diphoofolo e tšweletše go sa letelwa gomme ga se ya fetogela mehuteng e mengwe, gaešita le lebakeng la nako e telele kudu. Na tumelo ya mohuta woo e kwala eka e theilwe ditherešong goba dinonwaneng? Ruri go dumela thutong ya tlhagelelo e fo ba go dumela lefeela.

^ par. 3 Diphetogo tšeo bao ba tswadišago dimpša ba kgonago go di tšweletša gantši di bakwa ke go palelwa ke go šoma ka tsela e itšego ga dikarolwana tša leabela. Ka mohlala, bonyenyane bja mpša yeo e bitšwago dachshund bo bakwa ke go se gole ga lešetla ka tsela ya tlhago, e lego seo se e dirago gore e be kgopana.

^ par. 6 Kgaolo ya pele ya Genesi e bolela gore dimela le diphoofolo di be di tla tšweletša “go ya ka mehuta ya tšona.” (Genesi 1:12, 21, 24, 25) Lega go le bjalo, lentšu la ka Beibeleng la “mehuta” ga le dirišwe e le lentšu la tša thutamahlale e bile ga se la swanela go gakantšhwa le tsela yeo lentšu “mehuta” la tša thutamahlale le hlaloswago ka gona.

^ par. 8 Nyakišišo e bontšha gore cytoplasm ya sele, magapi a yona gotee le dibopego tše dingwe, le tšona di kgatha tema tabeng ya go bopa diphedi tše dinyenyane kudu.

^ par. 9 Lönnig o dumela gore dilo tše di phelago di bopilwe. Dikgopolo tšeo a di tšweletšago kgatišong ye ke tša gagwe gomme ga di emele kgopolo ya bao ba lego Lekgotleng la Max Planck la tša Nyakišišo ya go Tšweletša Mehuta e Mefsa ya Dimela.

^ par. 10 Ditekong tšeo di bego di dirwa tša go baka diphetogo dikarolwaneng tša leabela go hweditšwe gore dilo tšeo di bego di thoma go dirwa diphetogo di be di fokola ganyenyane-ganyenyane, mola mehuta ya gabo tšona e be e tšwelela gantši. Go oketša moo, go ile gwa kgethwa tekanyo ya ka tlase ga tee lekgolong ya dimela tšeo go tšona go dirilwego diphetogo dikarolwaneng tša leabela gore go dirwe nyakišišo e oketšegilego, gomme gwa hwetšwa tekanyo ya ka tlase ga tee lekgolong ya tšona tše e le yeo e ka swanelago go dirišetšwa go tša kgwebo. Lega go le bjalo, ga se gwa ka gwa tšweletšwa le ge e ka ba mohuta o tee o mofsa ka mo go feletšego. Diphetogo tšeo di dirilwego dikarolwaneng tša leabela tša diphoofolo di ile tša feleletša di sa atlega go feta tša dimela gomme mokgwa woo o ile wa tlogelwa ka mo go feletšego.

^ par. 21 Go ka ngangišanwa gaešita le ka mehlala e mmalwa yeo e tšwago pegong ya mešaletša ya dilo tša kgale yeo banyakišiši ba e šupago e le bohlatse bja tlhagelelo. Bona matlakala 22 go ya go 29 a poroutšha ya The Origin of Life—Five Questions Worth Asking, yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.