1. POGLAVJE

Kako naj se pogovarjam s svojimi starši?

»Zelo sem se trudila staršema razložiti, kaj čutim, vendar ni dobro izpadlo – enostavno sta mi segala v besedo. Potrebovala sem veliko poguma, da sem izrazila svoja čustva, a je bilo vse skupaj ena velika polomija!« (Rosa)

KO SI bil mlajši, so bili tvoji starši verjetno prvi, h katerim si se zatekel po nasvet. Povedal si jim vsako malenkost. Svobodno si jim izražal svoje misli in čustva in si se vedno zanesel na njihov nasvet.

Zdaj pa se ti zdi, da s starši nisi več na isti valovni dolžini. »Nekoč sem pri večerji začela jokati in izlila sem svoja čustva,« pravi mlada Edie. »Moji starši so poslušali, vendar ni  bilo videti, da me razumejo.« Kako se je to končalo? »Odšla sem v svojo sobo in jokala naprej!«

Včasih pa ti je morda ljubše, če se staršem ne zaupaš. »S starši se pogovarjam o marsičem,« pravi Christopher. »Ampak včasih mi je ljubše, če ne vedo vsega, kar mislim.«

Ali je narobe, če obdržiš kakšno misel zase? Ni nujno – vsaj dokler s tem ne goljufaš staršev. (Pregovori 3:32) Ne glede na to, ali je videti, da te starši ne razumejo, ali pa si sam zadržan, drži naslednje: moraš se pogovarjati s svojimi starši – in oni morajo vedeti, kaj čutiš in razmišljaš.

Govori, govori in še enkrat – govori!

Komunikacijo s starši bi lahko v nekaterih pogledih primerjal z vožnjo avtomobila. Kadar na cesti naletiš na oviro, ne obupaš; enostavno poiščeš drugo pot. Razmisli o dveh primerih.

1. OVIRA: Želiš se pogovarjati, vendar je videti, da te starši ne poslušajo. »Težko se mi je pogovarjati z očetom,« pravi mlada Leja. »Včasih mu kaj govorim, on pa čez nekaj časa reče: ‚Oprosti, govoriš meni?‘«

VPRAŠANJE: Kaj naj Leja stori, če se mora nujno pogovoriti o kakšni težavi? Na voljo ima vsaj tri možnosti.

 Možnost A

Zavpije na očeta. Leja zakriči: »Daj no, to je pomembno! Poslušaj me!«

Možnost B

Neha govoriti z očetom. Leja enostavno obupa in si ne prizadeva več govoriti o svoji težavi.

Možnost C

Počaka na primernejši čas in znova načne temo. Leja se z očetom pogovori iz oči v oči kasneje ali pa mu glede svoje težave napiše pismo.

Katero možnost naj bi po tvojem mnenju izbrala Leja? ․․․․․

Raziščimo vsako možnost posebej in poglejmo, kam bi vsaka od njih najverjetneje vodila.

Lejin oče je zatopljen v svoje misli, zato se ne zaveda hčerkine stiske. Če bi Leja izbrala možnost A, bi bilo njeno vpitje morda kot bob ob steno. Po vsej verjetnosti s tem ne bi dosegla, da bi bil oče bolj dovzeten za njene besede, obenem pa bi pokazala, da ga ne spoštuje. (Efežanom 6:2) Ta možnost očitno ne pelje nikamor.

Možnost B se morda zdi najlažja, vendar pa ni najbolj pametna. Zakaj ne? Zato ker tam, »kjer ni zaupnega pogovora, načrti propadejo«. (Pregovori 15:22) Da bi se Leja  uspešno spoprijela s svojimi težavami, se mora pogovoriti z očetom, in da bi ji oče lahko kakor koli pomagal, mora vedeti, kaj se dogaja v njenem življenju. Torej se tudi z molkom nič ne doseže.

Pri možnosti C pa Leja ne dovoli, da bi ovira na cesti pomenila konec poti. Počaka na primernejši čas za pogovor. Če pa se še odloči, da očetu napiše pismo, se morda že takoj počuti bolje. Pisanje pisma ji lahko tudi pomaga jasno oblikovati misli, ki jih hoče povedati očetu. Ko bo oče pismo prebral, bo vedel, kaj mu je skušala povedati, in bo tako lahko bolje razumel njene težave. Torej možnost C koristi obema, Leji in očetu.

Katere možnosti so Leji še na voljo? Poskusi se kakšne spomniti in jo napiši spodaj. Nato pa pripiši, do česa bi ta možnost verjetno pripeljala.

․․․․․

2. OVIRA: Tvoji starši se želijo pogovarjati, tebi pa ni do tega. »Nič ni hujšega kot to, da te po napornem dnevu v šoli doma takoj zasujejo z vprašanji,« pravi mlada Sara. »Rada bi pozabila na šolo, starši pa me kar takoj začnejo  spraševati: ‚Kako si se imela? So bile kakšne težave?‘« Sarini starši to prav gotovo sprašujejo z najboljšimi nameni. Vseeno Sara potoži: »Težko se pogovarjam o šoli, ko sem utrujena in pod stresom.«

VPRAŠANJE: Kaj lahko stori Sara? Tako kot Leja v prejšnjem primeru ima tudi ona na voljo vsaj tri možnosti.

Možnost A

Se noče pogovarjati. Sara reče: »Samo pustita me pri miru, prosim. Zdaj se nočem pogovarjati!«

Možnost B

Se pogovarja. Čeprav je Sara pod stresom, odgovarja na vprašanja staršev, vendar z muko.

Možnost C

Pogovor o šoli preloži na kdaj drugič, vendar nadaljuje pogovor o drugih temah. Sara predlaga, da se o šolskih zadevah pogovarjajo kdaj drugič, ko bo bolje razpoložena. Nato z iskrenim zanimanjem vpraša: »Kako pa sta se vidva imela danes?«

Katero možnost naj bi po tvojem mnenju izbrala Sara? ․․․․․

Sedaj znova raziščimo vsako možnost posebej in poglejmo, kam bi vsaka od njih najverjetneje vodila.

Sara je pod stresom in ji ni do pogovora. Če bi izbrala možnost A, bi bila še vedno pod stresom, poleg tega pa bi se počutila krivo, ker bi se znesla nad starši. (Pregovori 29:11)

 Prav tako njeni starši ne bi mirno prenesli izbruha, pa tudi molka ne, ki bi temu sledil. Lahko bi posumili, da jim kaj prikriva. Mogoče bi še močneje pritisnili nanjo, da bi se jim odprla, kar pa bi jo seveda še bolj razdražilo. Na koncu ta možnost ne bi obrodila nobenih sadov.

Možnost B bi bila očitno boljša izbira kot možnost A. Navsezadnje bi se Sara in njeni starši vsaj pogovarjali. Toda ker pogovor ne bi bil iskren, ne bi nobeden od njih dobil, kar bi želel – sproščen, odkrit pogovor.

Če bi Sara izbrala možnost C, bi se počutila veliko boljše, saj bi bil pogovor o šoli zaenkrat preložen. Starši bi cenili njen trud, da se pogovarja, zato bi bili tudi oni zadovoljni. Ta možnost bi bila verjetno najuspešnejša, saj bi obe strani udejanjali načelo iz Filipljanom 2:4: »Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.«

Potrudi se, da te bosta prav razumela

Ne pozabi, da oče in mama to, kar jima govoriš, včasih razumeta popolnoma drugače kot ti. Vprašata te denimo, zakaj  si slabe volje. Ti odgovoriš: »O tem se nočem pogovarjati.« Toda onadva razumeta: »Ne zaupam vama dovolj, da bi vama povedal. O problemu se bom pogovoril s svojimi prijatelji, ne pa z vama.« Poskusi naslednje: napiši, kaj bi svojima staršema odgovoril, če bi ti ponudila pomoč, ko bi imel resen problem.

Če rečeš: »Ne skrbita. Za to bom že sam poskrbel.«

Tvoja starša morda razumeta: ․․․․․

Morda je boljše, da rečeš: ․․․․․

Kaj pa je pri vsem tem najpomembnejše? To, da svoje besede skrbno izbereš in jih poveš v spoštljivem tonu. (Kološanom 4:6) Na starše glej kot na svoje zaveznike, ne pa kot na svoje sovražnike. In roko na srce: da bi se uspešno spoprijel s težavami, v katerih se znajdeš, potrebuješ vse zaveznike, ki jih lahko dobiš.

V NASLEDNJEM POGLAVJU

Kaj pa, če ni težava v pogovarjanju s starši, ampak v tem, da se vedno, ko se pogovarjate, prepirate?

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Govorim naravnost iz srca in iskreno.« (Job 33:3, The Holy Bible in the Language of Today, po prevodu Williama Becka)

NAMIG

Če se z očetom in/ali mamo o nekem problemu težko pogovarjaš, kadar sedite, se o tem problemu skupaj pogovorite med sprehodom, vožnjo ali nakupovanjem.

ALI SI VEDEL ...?

Podobno kot se morda tebi zdi težko pogovarjati s starši o resnih temah, se je morda tudi njim o tem mučno pogovarjati s teboj in mogoče mislijo, da temu niso kos.

MOJ NAČRT

Naslednjič, ko me bo imelo, da bi nehal govoriti s starši, bom: ․․․․․

Če me bo kateri od staršev silil, naj se z njim pogovarjam o nečem, o čemer se mi ne bo dalo razpravljati, bom rekel: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj je za dobro komunikacijo pomembno, da izbereš primeren čas? (Pregovori 25:11)

● Zakaj je pogovor s starši vreden truda? (Job 12:12)

[Poudarjeno besedilo na strani 10]

»Komuniciranje s starši ni vedno enostavno, toda ko se jim odpreš in se z njimi pogovarjaš, se počutiš, kot da ti je z ramen padlo veliko breme.« (Devenye)

[Slika na strani 8]

Ni nujno, da ovira na cesti pomeni tudi konec poti. Ubereš lahko drugo pot in podobno lahko storiš pri komuniciranju s starši.