Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je narobe, če si želim nekaj zasebnosti?

Ali je narobe, če si želim nekaj zasebnosti?

15. POGLAVJE

Ali je narobe, če si želim nekaj zasebnosti?

S ✔ označi, kako bi se najverjetneje odzval v naslednjih okoliščinah.

1. Si v svoji sobi in imaš zaprta vrata, ko nenadoma, brez trkanja, vstopi tvoj brat ali sestra.

□ »Nič zato. Tudi jaz kdaj pa kdaj naredim enako.«

□ »Kakšna nesramnost! Kaj, če bi se ravno oblačil?«

2. Ravnokar si prišel domov in starši te zasujejo z vprašanji: »Kje si bil? Kaj si počel? Kdo je bil s teboj?«

□ »Nič zato. Ponavadi jim tako ali tako vse povem.«

□ »To me spravlja ob živce! Starši mi sploh ne zaupajo!«

KO SI bil mlajši, ti zasebnost verjetno ni bila tako pomembna. Če je kdo od tvojih mlajših bratov ali sester nenadoma prišel v tvojo sobo, si bil vesel družbe. Če so te starši kaj vprašali, si odgovoril brez omahovanja. Takrat je bilo tvoje življenje kot odprta knjiga. Sedaj pa si morda želiš, da bi to knjigo lahko zaprl. »Všeč mi je, ko lahko kaj zadržim zase,« pravi 14-letni Corey. Poglejmo si dve področji, na katerih ti je morda težko pridobiti nekaj zasebnosti.

Ko želiš biti sam

Obstaja več tehtnih razlogov, da želiš biti sam. Morda se želiš le »malo spoči[ti]«. (Marko 6:31) Mogoče pa želiš moliti in zato narediš tako, kot je Jezus svetoval svojim učencem: »Pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu.« (Matej 6:6; Marko 1:35) Težava je v tem, da takrat, ko zapreš vrata svoje sobe (če jo imaš), starši morda ne pomislijo na to, da moliš! In tvoji bratje ali sestre mogoče ne razumejo, da enostavno želiš biti sam.

Kaj lahko narediš. Z drugimi se ne prepiraj o tem, da potrebuješ zasebnost, ampak raje udejanjaj naslednje:

● Kar se tiče bratov ali sester, skušaj postaviti nekaj razumnih osnovnih pravil, da boš lahko imel nekaj časa zase. Če je treba, prosi za pomoč starše. *

● Kar se tiče staršev, skušaj razumeti njihovo stališče. »Včasih starši preverijo, kaj počnem,« pravi 16-letna Rebekah. »Toda iskreno rečeno, bi tudi jaz, če bi bila mama, preverila, kaj počne moj najstnik – še zlasti, ker vem, koliko skušnjav danes preži na mlade!« Ali lahko podobno kot Rebekah razumeš, zakaj so tvoji starši v skrbeh? (Pregovori 19:11)

● Iskreno se vprašaj: »Ali staršem dajem povod za sum, da za zaprtimi vrati svoje sobe počnem kaj slabega? Ali sem tako skrivnosten glede svojega zasebnega življenja, da se morajo zatekati k vohunjenju, da bi kaj izvedeli o meni?« Če na ti vprašanji odgovoriš z ne in se ti zdi, da ti starši kljub temu ne zaupajo, potem jim mirno in spoštljivo povej, kaj čutiš. Zares prisluhni njihovim skrbem in poskrbi, da z ničimer, kar počneš, ne poslabšaš problema. (Jakob 1:19)

Ko sklepaš prijateljstva

Normalno je, da v mladostništvu sklepaš prijateljstva s tistimi, ki niso del tvoje družine. Prav tako je normalno, da se starši sprašujejo, kdo so tvoji prijatelji in kaj skupaj počnete. Toda včasih imaš morda občutek, da je njihova skrb pretirana. »Hočem samo imeti svoj mobi in elektronsko pošto. Ne maram, da mi starši dihajo za vrat in me vsakih deset minut vprašajo, s kom se pogovarjam,« pravi 16-letna Amy.

Kaj lahko narediš. Ne dovoli, da tvoja prijateljstva ustvarijo pregrado med teboj in starši, ampak raje poskusi naslednje:

● Staršem odkrito povej, kdo so tvoji prijatelji, in poskrbi za to, da se z njimi seznanijo. Navsezadnje ti morda ni všeč, da se gredo detektive, toda kakšno izbiro imajo, če pa je to, kdo so tvoji prijatelji, skrivnost? Zapomni si, več ko tvoji starši vedo o ljudeh, s katerimi se družiš, bolj verjetno je, da bodo manj zaskrbljeni glede tvoje izbire prijateljev.

● Do sebe bodi pošten: Ali gre za zasebnost ali za skrivnostnost? Dvaindvajsetletna Brittany pravi: »Če živiš doma in tvoje starše nekaj skrbi, bi moral razmišljati takole: ‚To, kar počnem, ni nič slabega. Zakaj bi potem moral to skrivati?‘ Če pa po drugi strani to moraš skrivati, je problem nekje drugje.«

Zasebnost in ti

Razmisli sedaj o nekaterih rešitvah za področje zasebnosti, ki je tebi pomembno. Pri vsakem koraku na črte pod vprašanji napiši svoje odgovore.

1. korak: Prepoznaj težavo. Na katerem področju bi si želel več zasebnosti?

․․․․․

2. korak: Razmisli o stališču svojih staršev. Kaj meniš, zakaj so zaskrbljeni?

․․․․․

3. korak: Poišči rešitve. S čim morda nevede prispevaš k problemu? Katere spremembe bi v zvezi s tem lahko naredil? Kaj si želiš, da bi starši naredili glede tega, kar te muči?

․․․․․

4. korak: Pogovori se. Opiši, kako bi s starši lahko začel pogovor o zasebnosti.

․․․․․

V NASLEDNJEM POGLAVJU

Ali je kateri od tvojih staršev umrl? Če je, kje bi lahko našel tolažbo?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 14 Več o tem si lahko prebereš v 6. poglavju te knjige.

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Stori vse, kar le moreš, da bi se pred Bogom pokazal kot človek, vreden priznanja, kot delavec, ki se nima česa sramovati.« (2. Timoteju 2:15)

NAMIG

Ko se s svojimi starši pogovarjaš glede zasebnosti, pazi, da se ne boš pritoževal. Povej jim, kaj te skrbi. V čem pa je razlika? Če se pritožuješ, se osredinjaš na to, kar ti misliš, da tvoji starši delajo narobe. Če pa poveš, kaj te skrbi, to pomaga vsem vam, da se osredinite na iskanje rešitev.

ALI SI VEDEL ...?

Bolj ko boš odkrit s svojimi starši, manj sumničavi bodo.

MOJ NAČRT

Da si bom pridobil (oziroma obnovil) zaupanje svojih staršev, bom: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj imajo starši pravico, da poizvedujejo o tvojem življenju?

● Kako ti bo lahko to, da se naučiš spretno pogovarjati s starši, pomagalo kasneje v življenju komunicirati z drugimi odraslimi?

[Poudarjeno besedilo na strani 108]

»Starši ne želijo, da se ti zgodi kaj slabega, zato se včasih zdi, kot da vdirajo v tvojo zasebnost. To ni ravno videti pošteno. Toda iskreno rečeno, bi tudi jaz najbrž ravnala enako, če bi imela otroke.« (Alana)

[Slika na strani 109]

Zaupanje je kakor plačilo za opravljeno delo – treba ga je zaslužiti.