16. POGLAVJE

Ali je moje žalovanje normalno?

Čeprav se to poglavje še posebej ukvarja s tem, kako se spoprijeti s smrtjo enega od staršev, pa obravnavana načela veljajo tudi takrat, ko umre kateri koli drug družinski član ali tesen prijatelj.

»Ko mi je umrla mama, sem se počutila povsem izgubljeno in prazno. Ona je našo družino držala skupaj.« (Karyn)

V ŽIVLJENJU je le malo stvari, ki bi te prizadele močneje kakor smrt očeta ali mame. Navsezadnje si se morda prisiljen spopasti s čustvi, kakršnih nisi doživel še nikoli prej. Brian, ki je imel komaj 13 let, ko mu je zaradi srčnega napada umrl oče, pravi: »Tisti večer, ko smo to izvedeli, smo samo jokali in objemali drug drugega.« Natalie, ki je bila stara deset  let, ko je njen oče umrl za rakom, se spominja: »Nisem vedela, kaj naj čutim. Zato nisem čutila nič. Bila sem povsem otopela.«

Smrt prizadene vsakogar drugače. V Svetem pismu piše, da ima »vsakdo [. . .] svojo nadlogo in bolečino«. (2. kroniška 6:29) S tem v mislih si vzemi malo časa in razmisli, kako smrt tvojega starša vpliva nate. Spodaj opiši, 1. kako si se počutil, ko si izvedel za smrt roditelja, in 2. kako se počutiš danes. *

1 ․․․․․

2 ․․․․․

Morda se iz tega, kar si odgovoril, vidi, da se ti čustva vsaj nekoliko pomirjajo. To je normalno. Ne pomeni, da si očeta ali mamo pozabil. Po drugi strani pa morda ugotoviš, da so tvoja čustva še vedno ista ali celo intenzivnejša. Mogoče  je tvoja žalost podobna valovom, za katere se zdi, da se dvigajo in spuščajo, nato pa nepričakovano butnejo ob obalo. Tudi to je normalno – pa čeprav se ti to dogaja še leta po smrti tvojega starša. Vprašanje je: Kako se lahko spoprimeš z žalostjo, pa naj bo takšna ali drugačna?

Ne zadržuj solz! Jok pomaga ublažiti žalost. Vendar se morda počutiš kot Alicia. Ko je bila stara 19 let, je izgubila mamo. Takole pravi: »Zdelo se mi je, da bodo drugi mislili, da imam premalo vere, če bom pokazala preveč čustev.« Toda pomisli: Jezus Kristus je bil popoln človek in je imel močno vero v Boga, toda ko je ob smrti svojega dragega prijatelja Lazarja videl druge jokati, »se je razjokal« tudi sam. (Janez 11:35) Zato se ne boj jokati. To ne pomeni, da imaš premalo vere! Alicia pravi: »Čez čas sem jokala. Veliko. Vsak dan.« *

Razčisti z občutki krivde. »Vsak večer sem šla k mami in  jo poljubila za lahko noč,« pravi Karyn, ki je pri 13-ih izgubila mamo. »Enkrat pa tega nisem storila. Naslednje jutro je mama umrla. Ne glede na to, kako nestvarno se morda sliši, se čutim krivo za to, ker nisem tistega večera šla k njej, in za dogodke, ki so se odvili naslednje jutro. Oče je odšel na službeno potovanje in nama s sestro naročil, naj popaziva na mamo. Vendar sva medve pozno vstali. Ko sem prišla v spalnico, mama ni več dihala. Počutila sem se grozno, saj je bilo z njo vse v redu, ko je oče odšel!«

Morda se tudi ti podobno kot Karyn čutiš nekoliko krivega za to, česar nisi naredil. Mogoče se celo mučiš z mislimi »Ko bi le ...«. »Ko bi le primoral očeta, da bi šel k zdravniku.« »Ko bi le šel prej pogledat mamo.« Če te mučijo takšne misli, si zapomni naslednje: normalno je čutiti obžalovanje zaradi reči, za katere želiš, da bi jih naredil drugače. Dejstvo je, da bi naredil drugače, če bi vedel, kaj se bo zgodilo. Ampak tega nisi vedel. Zato je občutek krivde odveč. Ti nisi odgovoren za smrt mame ali očeta! *

Izrazi svoje občutke. V Pregovorih 12:25 piše: »Dobra beseda [. . .] razveseljuje.« Če boš v sebi zadrževal svoja  čustva, boš morda težje prenašal žalost. Po drugi strani pa ti lahko pogovor o tvojih čustvih z nekom, ki mu zaupaš, omogoči, da boš deležen »dobre besede« oziroma spodbude takrat, ko jo boš najbolj potreboval.

Pogovarjaj se z Bogom. Verjetno ti bo precej odleglo, ko boš v molitvi »izli[l] svoje srce« Bogu Jehovu. (Psalm 62:8) To ni nekakšna »terapija za dobro počutje«. Ko moliš, se obračaš na »Boga vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski«. (2. Korinčanom 1:3, 4) Bog med drugim daje tolažbo po svoji Besedi, Svetem pismu. (Rimljanom 15:4) Zakaj ne bi imel pri roki seznama svetopisemskih stavkov, ki so ti v tolažbo? *

Žalovanje ni proces, ki bi se končal čez noč. Vseeno pa v Svetem pismu lahko najdeš tolažbo. Ta knjiga nam namreč zagotavlja, da v novem svetu, ki ga Bog obljublja, »smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. (Razodetje 21:3, 4) Tudi tebi lahko razmišljanje o takšnih obljubah pomaga, da se spoprimeš z izgubo očeta ali mame.

[Podčrtne opombe]

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Obrisal jim bo [Bog] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Razodetje 21:4)

NAMIG

Piši dnevnik. Pri spoprijemanju z žalostjo ti je lahko v veliko pomoč zapisovanje misli o preminulem očetu ali mami.

ALI SI VEDEL ...?

Jok ni znak šibkosti. Celo tako močni moški, kot so bili Abraham, Jožef in David, so jokali, ko so žalovali. (1. Mojzesova 23:2; 50:1; 2. Samuelova 1:11, 12; 18:33)

MOJ NAČRT

Ko me bo preplavila žalost, bom: ․․․․․

V zvezi s to temo želim svojega očeta ali mamo vprašati: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj je koristno, da se spominjaš lepih trenutkov, ki si jih preživel z umrlim staršem?

● Zakaj se lažje spoprimeš z žalostjo, če svoje misli napišeš?

[Poudarjeno besedilo na strani 112]

»Vsa svoja čustva sem zadrževal v sebi. Zame bi bilo veliko boljše, če bi več govoril o tem. Lažje bi se spoprijel z žalostjo.« (David)

 [Okvir/slika na strani 113]

CHANTELLE

»Moj oče je bil bolan približno pet let, in zdravje se mu je slabšalo. Ko sem bila stara 16 let, si je vzel življenje. Mama je naju z bratom sproti obveščala o vsem, kar se je takrat dogajalo. Pustila nama je celo, da sva ji pomagala pri odločitvah glede pogreba. Tako nama je bilo lažje. Menim, da otrokom ni všeč, če čutijo, da se jim kaj prikriva – še posebej tako resne stvari, kot je ta. Sčasoma sem o očetovi smrti lahko govorila odkrito. Kadar koli sem začutila, da se moram zjokati, sem se enostavno nekam umaknila ali pa šla h kaki prijateljici in se tam razjokala. Moj nasvet je: če se o tem moraš pogovarjati, se obrni na svoje domače in na prijatelje. Naredi vse, kar moraš, da bi lahko žaloval.«

[Okvir/slika na straneh 113, 114]

LEAH

»Ko sem imela 19 let, je mamo zadela huda kap in čez tri leta je umrla. Po njeni smrti sem mislila, da moram biti močna. Zadnje, kar bi oče potreboval, bi bilo to, da bi se zlomila. Ko sem kdaj kot otrok zbolela ali pa se nisem dobro počutila, je bila mama vedno ob meni. Spominjam se dotika njenih rok, ko je  preverjala, ali imam vročino. Pogosto me prešine boleče dejstvo, da je ni več. Svoja čustva običajno skrivam, toda to ni dobro za moje čustveno in fizično počutje. Tako včasih gledam slike samo zato, da se zjokam. Pomaga mi tudi to, da se pogovarjam s prijatelji. Sveto pismo obljublja, da bodo tisti, ki so umrli, obujeni na rajski zemlji. (Janez 5:28, 29) Kadar sem osredinjena na upanje, da bom svojo mamo spet videla, in na to, kaj moram delati, da bi to doživela, nisem več tako žalostna.«

[Okvir/slika na strani 114]

BETHANY

»Želim si, da bi se lahko spomnila, da sem svojemu očetu rekla ‚Rada te imam‘. Prepričana sem, da sem to rekla, a se tega ne spomnim; to bi mi bil dragocen spomin. Bilo mi je le pet let, ko je umrl. Mojega očeta je med spanjem zadela kap, in hitro so ga odpeljali v bolnišnico. Ko sem se zjutraj zbudila, sem izvedela, da je umrl. Sprva se mi je bilo o očetu mučno pogovarjati, toda kasneje sem začela uživati v poslušanju zgodb o njem, in to mi je pomagalo, da sem ga bolje spoznala. Če si tudi ti izgubil katerega od staršev, ti svetujem, da se z veseljem spominjaš trenutkov, ki si jih z njim preživel, in da si te spomine zapišeš, da jih ne bi pozabil. Nato pa si čim bolj ojačaj vero, tako da boš takrat, ko bo v Božjem novem svetu tvoj starš obujen, tudi ti tam.«

 [Okvir na strani 116]

Vprašalnik

Napiši svoje misli

Napiši nekaj prijetnih spominov, ki te vežejo na tvojega starša. ․․․․․

Napiši, kaj bi mu želel reči, če bi bil še živ. ․․․․․

Zamisli si, da imaš mlajšega brata ali sestro, ki se bojuje z občutki krivde zaradi smrti očeta ali mame. Napiši, kaj bi rekel, da bi ga potolažil. (To ti lahko pomaga, da si pridobiš pravilen pogled na svoje občutke krivde.) ․․․․․

Naštej dve ali tri stvari, ki bi jih želel vedeti o svojem umrlem očetu ali mami, nato pa svojega starša prosi, da bi se o kateri od teh stvari pogovarjala. ․․․․․

Preberi Apostolska dela 24:15. Kako ti lahko upanje, omenjeno v tej vrstici, pomaga spoprijeti se s smrtjo tvojega starša? ․․․․․

[Slika na strani 115]

Žalost je lahko podobna valovom, ki nepričakovano butnejo ob obalo.