17. POGLAVJE

Zakaj me je v šoli strah govoriti o svoji veri?

»V šoli sem imel nekaj odličnih priložnosti, da bi kaj povedal o svojem prepričanju. A jih nisem izkoristil.« (Kaleb)

»Učiteljica nas je pri pouku vprašala, kaj menimo o evoluciji. Vedela sem, da je to enkratna priložnost, da spregovorim o svoji veri. Vendar sem čisto okamnela in iz sebe nisem mogla spraviti niti besedice. Kasneje sem se zaradi tega počutila res slabo.« (Jasmina)

 ČE SI mlad kristjan, ti morda izkušnji Kaleba in Jasmine nista tuji. Verjetno podobno kot onadva ljubiš svetopisemske resnice, ki si se jih naučil. Morda si celo želiš o njih govoriti z drugimi. Kljub temu te je morda groza, ko pomisliš, da bi začel pogovor. Vendar lahko postaneš pogumnejši. Kako? Upoštevaj naslednje korake.

1. Ugotovi, česa te je strah. Ko razmišljaš o tem, da bi z drugimi govoril o svoji veri, si ni težko zamisliti najhujšega scenarija! Toda včasih lahko svoje strahove zmanjšaš enostavno tako, da jih ubesediš.

Dopolni spodnji stavek:

● Če bi v šoli govoril o svojem verskem prepričanju, me je strah, da bi se mi zgodilo naslednje: ․․․․․

Mogoče te lahko potolaži dejstvo, da utegnejo biti tvoji strahovi precej podobni strahovom drugih mladih kristjanov. Štirinajstletni Christopher na primer priznava: »Bojim se, da se bodo vrstniki norčevali iz mene in bodo vsem govorili, da sem čuden.« Kaleb, ki smo ga omenili na začetku, pravi: »Skrbelo me je, da me bo kdo kaj vprašal, jaz pa ne bom znal odgovoriti.«

2. Sprejmi izziv. Ali so tvoje bojazni povsem neutemeljene? Ni nujno. Dvajsetletna Ashley se na primer spominja: »Nekateri mladi so se pretvarjali, da se zanimajo za mojo vero. Kasneje pa so moje besede uporabili proti meni in me zbadali pred drugimi.« Sedemnajstletna Nicole je doživela naslednje: »Neki fant je enega od stavkov v  svojem Svetem pismu primerjal z istim stavkom v mojem, in besedilo se je razlikovalo. Rekel je, da je moje Sveto pismo spremenjeno. Osupnila sem! Nisem vedela, kaj naj rečem.« *

Takšni pripetljaji se lahko zdijo precej strašljivi. Toda ne beži od njih. Sprejmi jih takšne, kot so – so namreč normalen del tvojega krščanskega življenja. (2. Timoteju 3:12) »Jezus je rekel, da bodo njegovi sledilci preganjani,« pravi 13-letni Matthew, »zato ne moremo pričakovati, da nas bodo imeli vsi radi zaradi našega prepričanja.« (Janez 15:20)

3. Misli na koristi. Ali se lahko iz na videz slabe izkušnje izcimi kaj dobrega? Enaindvajsetletna Amber meni, da se lahko. »Ljudem, ki ne spoštujejo Svetega pisma, težko pojasniš svojo vero,« pravi, »vendar ti to pomaga, da to, kar verjameš, sam bolje razumeš.« (Rimljanom 12:2)

Še enkrat si poglej scenarij, ki si ga napisal pri 1. koraku. Skušaj se domisliti vsaj dveh dobrih reči, ki se lahko izcimita iz tega, kar si opisal, in ju napiši spodaj.

1. ․․․․․

2. ․․․․․

V razmislek: Kako utegne to, da vrstnikom govoriš o svoji veri, prispevati k temu, da bodo ti manj pritiskali nate? Kako bo  to vplivalo na tvojo samozavest? Na tvoje občutke do Boga Jehova? Na njegove občutke do tebe? (Pregovori 23:15)

4. Bodi pripravljen. »Srce pravičnega premišljuje, kaj bo odgovorilo.« (Pregovori 15:28) Poleg tega da premišljuješ o tem, kaj boš rekel, skušaj tudi predvideti, kaj te drugi lahko vprašajo. Razišči te teme in si sestavi odgovore, za katere veš, da ti jih ne bo težko povedati. (Glej razpredelnico » Pripravi si odgovore« na 127. strani.)

5. Začni pogovor. Kako naj bi pogovor začel, ko si enkrat pripravljen spregovoriti o svojem prepričanju? Imaš več možnosti. Pogovarjanje z drugimi o veri bi nekako lahko primerjali s plavanjem: nekateri v vodo stopajo počasi, drugi pa kar skočijo vanjo. Podobno bi lahko pogovor pričel o kaki temi, ki ni verske narave, in bi tako rekoč postopoma preizkušal, kakšna je voda. Toda če te preveč skrbi, kaj bi lahko šlo narobe, je morda najboljše, da »kar skočiš«. (Luka 12:11, 12) »Vedno mi  je bilo težje razmišljati o tem, da bi se o veri pogovarjal z drugimi, kot pa to dejansko delati,« pravi 17-letni Andrew. »Ko je pogovor enkrat stekel, je bilo veliko lažje, kot sem mislil, da bo!« *

6. Bodi razumen. »Razumni ljudje vedno razmislijo, preden kaj naredijo,« je napisal Salomon. (Pregovori 13:16, Today’s English Version) Tako kakor ne bi skočil v plitvo vodo, se tudi ne spuščaj v brezsmiselno prerekanje. Zapomni si, da je čas govorjenja in čas molčanja. (Pridigar 3:1, 7) Včasih  celo Jezus ni hotel odgovoriti na kakšno vprašanje. (Matej 26:62, 63)

Če pa se odločiš, da boš odgovoril, lahko to storiš na kratko, vendar obzirno. Če te denimo kakšen sošolec izziva z vprašanjem »Zakaj ne kadiš?«, mu lahko enostavno odvrneš »Zato ker se nočem zastrupljati!«. Na podlagi njegovega odziva se lahko odločiš, ali mu boš o svojem prepričanju povedal kaj več ali ne.

Šest korakov, ki so opisani v tem poglavju, ti lahko pomaga, da boš pripravljen zagovarjati svojo vero. (1. Petrovo 3:15) Seveda to, da boš pripravljen, ne pomeni, da ne boš nikoli živčen. Toda 18-letna Alana je opazila: »Ko kljub temu, da te je strah, pojasniš svoje verovanje, te to navda z občutkom, da si nekaj dosegel – premagal si strah in pri tem tvegal, da vse ne bo šlo gladko. Če pa gre vse gladko, se počutiš še boljše! Vesel si, da si bil dovolj pogumen, da si spregovoril.«

V NASLEDNJEM POGLAVJU

Ali si v šoli pod stresom? Preberi si, kako se lahko s tem spoprimeš.

[Podčrtne opombe]

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Bodite vedno pripravljeni, da se zagovarjate pred vsakim, ki bi od vas hotel izvedeti razlog upanja, ki je v vas, toda storite to blago in zelo spoštljivo.« (1. Petrovo 3:15)

NAMIG

Svojim sošolcem ne govori, kaj naj verjamejo ali česa naj ne verjamejo, ampak jim raje samozavestno povej, kaj ti verjameš in zakaj misliš, da so tvoja sklepanja razumna.

ALI SI VEDEL ...?

Nekateri tvoji sošolci te mogoče občudujejo, ker se ravnaš po svetopisemskih moralnih merilih, vendar so morda preveč plahi, da bi te glede tvojega verovanja kaj vprašali.

MOJ NAČRT

O svojem verovanju bi se lahko pogovarjal z naslednjim sošolcem (napiši ime vsaj enega): ․․․․․

Tega sošolca bi po mojem mnenju najbolj zanimalo naslednje: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj se morda sošolci posmehujejo tvojemu verskemu prepričanju?

● Zakaj je, če se odločiš govoriti o svojem verovanju, pomembno, da govoriš samozavestno?

[Poudarjeno besedilo na strani 126]

»Ko sem bil mlajši, nisem hotel biti drugačen od drugih otrok. Potem pa sem se začel zavedati, da mi vera pomaga bolje živeti. To mi je dvignilo samozavest – bil sem ponosen na to, kar verjamem.« (Jason)

[Okvir na strani 124]

 Kako lahko začneš pogovor

● »Kaj načrtuješ za poletje?« [Po odgovoru omeni svoje duhovne načrte, kot denimo, da boš obiskal zborovanje oziroma več časa namenil oznanjevanju.]

● Omeni kakšno novico in nato vprašaj: »Ali si slišal to? Kaj meniš o tem?«

● »Kaj misliš, ali se bodo svetovne finančne razmere [ali kak drug problem] izboljšale? [Počakaj na odgovor.] Zakaj tako misliš?«

● »Ali si veren?«

● »Kje se vidiš čez pet let?« [Po odgovoru povej, kateri so tvoji duhovni cilji.]

 [Shema na strani 127]

 (Lega besedila – glej publikacijo)

Vprašalnik

Pripravi si odgovore

Kopiraj!

Predlog: O vsebini razpredelnice se pogovori s starši in drugimi mladimi kristjani. Razpredelnico dopolni. Nato se skušaj spomniti še kakšnega vprašanja, ki bi ti ga lahko postavili tvoji sošolci, ter razmisli, kaj bi najlažje odgovoril.

Nevtralnost

Vprašanje

Zakaj ne poješ himne? Ali ne maraš svoje domovine?

Odgovor

Državo, v kateri živim, spoštujem, vendar je ne častim.

Naslednje vprašanje

Torej se ne bi bojeval za svojo domovino?

Odgovor

Ne, pa tudi milijoni Jehovovih prič iz drugih držav se ne bi bojevali proti naši državi.

Kri

Vprašanje

Zakaj ne bi sprejel krvne transfuzije?

Odgovor

Sprejmem varne, brezkrvne alternativne postopke, pri katerih ni nevarnosti okužbe z aidsom ali hepatitisom. Sveto pismo pravi, naj se zdržujemo krvi, zato je zame sprejemljivo le brezkrvno zdravljenje.

Naslednje vprašanje

Kaj pa, če lahko umreš, če ne vzameš krvi? Ali ti Bog ne bi odpustil, če bi jo vzel?

Odgovor

․․․․․

Odločitve

Vprašanje

Ta in ta, ki je iste vere kot ti, pa je naredil to in to. Zakaj tega ne moreš narediti tudi ti?

Odgovor

Učimo se, kaj Bog pričakuje od nas, toda nihče nam ne pere možganov! Vsakdo se mora sam odločati.

Naslednje vprašanje

Ali niso to dvojna merila?

Odgovor

․․․․․

Ustvaritev

Vprašanje

Zakaj ne verjameš v evolucijo?

Odgovor

Zakaj pa bi moral verjeti? Še znanstveniki ne morejo uskladiti svojih mnenj, pa veljajo za strokovnjake!

Naslednje vprašanje

․․․․․

Odgovor

․․․․․

[Slika na strani 125]

Pogovarjanje z drugimi o veri bi lahko primerjali s plavanjem. V vodo lahko greš počasi ali pa kar skočiš vanjo!