22. POGLAVJE

Ujetnik dveh kultur – kaj lahko naredim?

Ali je kateri od tvojih staršev priseljenec?

□ Da □ Ne

Ali tvoji vrstniki in učitelji v šoli govorijo drugačen jezik oziroma izvirajo iz druge kulture kot tvoji domači?

□ Da □ Ne

 »Moji domači prihajajo iz Italije in so pri izražanju naklonjenosti in topline zelo odprti. Zdaj živimo v Veliki Britaniji. Tu ljudje dajejo občutek, da so zelo disciplinirani in uglajeni. Zdi se mi, da ne spadam ne sem ne tja – preveč sem italijanski, da bi bil Anglež, in preveč sem angleški, da bi bil Italijan.« (Giosuè iz Anglije)

»V šoli mi je učitelj rekel, da ga moram gledati, ko govori. Oče pa mi pravi, da sem neolikan, če ga gledam v oči, ko mi kaj govori. Počutim se ujetnika dveh kultur.« (Patrick, sin alžirskih priseljencev, rojen v Franciji)

KO SO se tvoji starši preselili, so se spoprijemali z velikimi izzivi. Nenadoma so jih obdajali ljudje, ki so govorili drug jezik, imeli drugo kulturo in se drugače oblačili. Od njih so se zelo razlikovali. Zato so morda bili žrtve predsodkov in so ljudje z njimi ravnali nespoštljivo.

Ali se to dogaja tudi tebi? V nadaljevanju je naštetih nekaj izzivov, s katerimi se spoprijemajo drugi mladi, ki so v podobnih okoliščinah. Naredi ✔ pred izzivom, s katerim se ti zdi najtežje spoprijemati.

□ Posmeh. Noor je bila še deklica, ko se je skupaj z družino preselila iz Jordanije v Severno Ameriko. »Ker so bila naša oblačila drugačna, so se nam ljudje posmehovali,« pravi. »In mi seveda nismo razumeli ameriškega humorja.«

□ Težave z identiteto. »Rodila sem se v Nemčiji,« pravi dekle z imenom Nadia. »Starša sta Italijana, zato sem govorila nemško z italijanskim naglasom in sošolci so me klicali ‚neumna tujka‘. Ko pa sem na obisku v Italiji, ugotavljam, da ima moja italijanščina nemški naglas. Počutim se, kot da ne spadam nikamor. Kamor koli grem, sem tujka.«

□ Kulturne razlike doma. Ana je bila stara osem let, ko se je njena družina priselila v Anglijo. »Z bratom sva se  pravzaprav brez težav privadila na London,« pravi. »Toda za najina starša, ki sta prej dolgo živela na majhnem portugalskem otoku Madeira, je bilo prilagajanje pravi izziv.«

Voeun je bila rojena v kamboški družini. Bila je stara tri leta, ko je skupaj s svojima staršema prišla v Avstralijo. »Moja starša se nista prav dobro vživela v novo okolje,« pravi. »Oče se je pogosto razburil in razjezil, ker nisem razumela njegovih pogledov in načina razmišljanja.«

□ Jezikovne ovire doma. Ian je bil star osem let, ko se je njegova družina preselila iz Ekvadorja v New York. Po šestih letih bivanja v Združenih državah Amerike pravi: »Sedaj več govorim angleško kot špansko. Učitelji v šoli govorijo angleško, prijatelji govorijo angleško in s svojim bratom se pogovarjam angleško. Moja glava je polna angleščine in za španščino v njej skoraj ni več prostora.«

Lee, ki se je rodila v Avstraliji, njena starša pa sta Kambodžana, pravi: »Ko se pogovarjam s staršema in jima želim podrobno pojasniti, kaj si o nečem mislim, vidim, da enostavno ne znam dovolj dobro njunega jezika.«

Noor, ki smo jo navajali prej, pravi: »Oče se je zelo trudil in vztrajal pri tem, da se doma pogovarjamo v njegovem jeziku, ampak mi nismo hoteli govoriti arabsko. Zdelo se nam je, da je učenje arabščine samo še eno breme več. Prijatelji so govorili angleško. Vsi televizijski programi, ki smo jih gledali, so bili v angleščini. Čemu bi se potem učili arabsko?«

Kaj lahko narediš?

Kot je razvidno iz prej omenjenih izjav, nisi edini, ki se spoprijema s takšnimi težavami. Morda se jim skušaš izogniti  tako, da se trudiš izbrisati vse sledi kulturnega okolja, iz katerega prihajaš, in se enostavno zliješ z novim okoljem. Vendar če bi tako ravnal, bi verjetno užalil svoje starše, pa tudi sam se ne bi dobro počutil. Zakaj se ne bi raje naučil spoprijeti z izzivi in kar najbolje izkoristiti svoje okoliščine? Razmisli o predlogih v nadaljevanju.

Kako gledati na posmeh. Ne glede na to, kaj počneš, ne boš nikoli priljubljen pri vseh. Ljudje, ki se radi posmehujejo drugim, bodo vedno našli opravičilo za to svoje ravnanje. (Pregovori 18:24) Zaradi tega ne zapravljaj svojih moči za to, da bi skušal drugim spremeniti njihove pristranske poglede. »Zasmehovalec ne mara tistega, kateri ga opominja.« (Pregovori 15:12) Pripombe, polne predsodkov, samo odkrivajo govornikovo nevednost, ne pa tako imenovanih napak tistega, na katerega te pripombe letijo.

Kako se lotiti težav z identiteto. Povsem naravno je, da si želiš pripadati neki skupini, kot je družina ali kultura. Toda narobe je misliti, da je tvoja vrednost odvisna od tega, iz katere kulture ali družine prihajaš. Ljudje te morda res sodijo po tem, ampak Bog te ne. »Bog ni pristranski,« je rekel apostol Peter. »V vsakem narodu [mu je] sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35) Če si prizadevaš po svojih najboljših močeh ugajati Bogu Jehovu, bo nate gledal kot na del svoje družine. (Izaija  43:10; Marko 10:29, 30) Ali je lahko še kaj boljšega od tega, da si del Božje družine?

Kako premostiti kulturne razlike doma. V skoraj vsaki družini pride med starši in otroki do različnih pogledov. Pri tebi je morda to še bolj očitno – starši hočejo, da živiš po navadah in običajih dežele, iz katere prihajajo, ti pa želiš privzeti navade dežele, v kateri živiš sedaj. Vendar če si želiš v življenju dobro, moraš upoštevati naslednje: »Spoštuj svojega očeta in svojo mater.« (Efežanom 6:2, 3)

Ne zavračaj navad in običajev svojih staršev samo zato, ker ti niso všeč, ampak raje skušaj sprevideti, zakaj jih tvoji starši spoštujejo. (Pregovori 2:10, 11) Vprašaj se: »Ali so njihove navade in običaji v nasprotju s svetopisemskimi načeli? Če niso, kaj natanko mi pri njih ni všeč? Kako lahko staršem spoštljivo povem svoje občutke?« (Apostolska dela 5:29) Seveda je veliko lažje spoštovati starše – razumeti njihovo razmišljanje in izraziti svoje občutke – če znaš dobro govoriti njihov jezik.

Kako premagati jezikovne ovire doma. Nekatere družine so ugotovile, da je za otroke koristno, če vztrajajo pri tem, da se doma med seboj pogovarjajo samo v maternem jeziku, saj se tako lahko dobro naučijo obeh jezikov. Zakaj ne bi tega poizkusili tudi pri vas doma? Poleg tega lahko starša prosiš, naj te naučita tudi pisati v maternem jeziku. Stelios je odraščal v Nemčiji, a je njegov materni jezik grščina. Takole pravi: »Starša sta z menoj vsak dan razpravljala o dnevnem stavku. Prebrala sta ga na glas, potem pa sem ga jaz napisal. Zdaj znam brati in pisati v grščini in nemščini.«

 Zakaj je to še koristno? »Jezika svojih staršev sem se naučil zato, ker sem jima želel biti bliže čustveno, še posebej pa duhovno,« pravi Giosuè, ki smo ga navedli na začetku. »Ker sem se naučil njunega jezika, sem lahko razumel, kako čutita. Njima pa je pomagalo, da sta razumela mene.«

Most, ne pa pregrada

Kako gledaš na kulturo, iz katere prihajaš? Kot na pregrado, ki te ločuje od drugih, ali kot na most, ki te z njimi povezuje? Mnogi mladi kristjani so spoznali, da imajo za premostitev kulturnih razlik še en razlog več. Drugim priseljencem želijo govoriti o dobri novici o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14; 28:19, 20) »Čudovito je, da lahko Sveto pismo pojasnjuješ v dveh jezikih,« pravi Salomão, ki živi v Londonu od svojega  petega leta starosti. »Svoj materni jezik sem skoraj pozabil. Zdaj pa sem v portugalski občini in znam tekoče govoriti angleško in portugalsko.«

Noor, ki smo jo že navajali, je ugotovila, da je premalo oznanjevalcev, ki bi znali arabsko. Sama pravi: »Zdaj obiskujem tečaj in skušam obnoviti, kar sem pozabila. Spremenila sem stališče. Sedaj želim, da me kdo popravlja. Želim se učiti.«

Vsekakor si v veliki prednosti, če poznaš dve kulturi in govoriš dva ali več jezikov. Tako namreč lažje razumeš občutke ljudi, poleg tega pa jim lahko boljše odgovoriš na vprašanja o Bogu. (Pregovori 15:23) Preeti, ki se je rodila v Angliji indijskima staršema, pove: »Ker razumem dve kulturi, sem na oznanjevanju bolj sproščena. Razumem ljudi, ki prihajajo iz obeh družbenih okolij – to, kar verjamejo in kakšna so njihova stališča.«

Ali lahko tudi ti gledaš na svoje okoliščine kot na prednost, ne pa slabost? Ne pozabi: Jehova te ima rad zaradi tvoje osebnosti, ne zaradi tvojega porekla oziroma porekla tvoje družine. Ali lahko tudi ti podobno kot mladi, ki smo jih navajali, s svojim znanjem in izkušnjami pomagaš ljudem, ki izhajajo iz iste dežele kot tvoji starši, spoznavati našega nepristranskega, ljubečega Boga Jehova? Tako boš lahko okusil pravo srečo! (Apostolska dela 20:35)

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Bog ni pristranski.« (Apostolska dela 10:34)

NAMIG

Če tvoji vrstniki zbijajo šale na račun etničnega okolja, iz katerega prihajaš, ohrani smisel za humor in mirno prenesi njihove zbadljivke. Morda jih bo tako minilo veselje, da bi te še naprej zbadali.

ALI SI VEDEL ...?

Če obvladaš dva jezika, boš morda lažje našel zaposlitev.

MOJ NAČRT

Da bom bolje razumel jezik svojih staršev, bom: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Kako ti lahko to, da poznaš kulturno okolje, iz katerega prihajajo tvoji starši, pomaga, da bolje razumeš samega sebe?

● Katere prednosti imaš v primerjavi z mladimi, ki ne prihajajo iz družine z različnimi kulturnimi porekli?

[Poudarjeno besedilo na strani 160]

»Zelo me veseli, da lahko pomagam drugim. Sveto pismo znam pojasnjevati ljudem, ki govorijo rusko, francosko ali moldavsko.« (Oleg)

[Slika na strani 161]

Lahko se odločiš, da na svoje kulturno poreklo gledaš kot na most, ki te povezuje z drugimi.