33. DEL

Kaj bi moral vedeti o kajenju?

Poglej navedene izjave in naredi ✔ v okvirček poleg izjave, za katero misliš, da velja zate.

□ Sem radoveden.

□ Sem pod stresom.

□ Želim se vklopiti v družbo.

□ Nisem zadovoljen s svojo težo.

 ČE SI odkljukal katerega od okvirčkov na 237. strani, potem imaš nekaj skupnega z vrstniki, ki kadijo tobak oziroma ki razmišljajo, da bi začeli kaditi. * Na primer:

Potešiti radovednost. »Zanimalo me je, kako je, če kadiš, in ko mi je neka punca v šoli ponudila cigareto, sem jo vzela, se izmuznila ven in jo pokadila.« (Tracy)

Zmanjšati stres in vklopiti se v družbo. »Sošolci so imeli navado reči ‚Potrebujem cigareto!‘, in ko so jo pokadili, so z olajšanjem rekli ‚No, zdaj bo pa že šlo!‘. Ko sem bila pod stresom, sem si tega res želela.« (Nikki)

Shujšati. »Nekatere punce so kadile, da bi ostale vitke – to je veliko veliko lažje kot držati se shujševalne diete!« (Samantha)

Toda preden prižgeš svojo prvo cigareto – ali naslednjo – se ustavi in razmisli. Ne bodi podoben ribi, ki kar ugrizne v vabo, nataknjeno na trnek. Riba morda res dobi majhno nagrado, toda za kakšno ceno! Raje se ravnaj po svetopisemskem nasvetu in uporabi svojo »sposobnost jasnega razmišljanja«. (2. Petrovo 3:1) Razmisli o naslednjih izjavah.

Kaj pravzaprav veš o kajenju?

Pri vsaki izjavi označi, ali je pravilna ali napačna.

a) S kajenjem si zmanjšam stres.

□ Prav □ Narobe

b) Izpihnem skoraj ves dim.

□ Prav □ Narobe

c) Kajenje se bo na mojem zdravju poznalo šele, ko bom star.

□ Prav □ Narobe

č) S cigareto v roki bolj privlačim nasprotni spol.

□ Prav □ Narobe

d) Če kadim, škodujem samo sebi in nikomur drugemu.

□ Prav □ Narobe

e) Bogu je vseeno, ali kadim ali ne.

□ Prav □ Narobe

 Rešitve

a) Narobe. S tem da pokadiš cigareto, resda začasno zmanjšaš stres, ki nastane zaradi odtegnitvenih simptomov, vendar so znanstveniki ugotovili, da nikotin v resnici dviguje raven stresnih hormonov.

b) Narobe. Glede na nekatere raziskave več kot 80 odstotkov delcev v cigaretnem dimu, ki ga vdihneš, ostane v tvojem telesu.

c) Narobe. Sicer je res, da se tveganje z vsako pokajeno cigareto sčasoma povečuje, vendar nekatere posledice nastopijo takoj. Nekateri postanejo odvisni že po eni cigareti. Kapaciteta pljuč se ti zmanjša in pojavi se kašelj, ki bo verjetno postal kroničen. Koža se ti bo začela gubati prej in bolj, kot je to običajno. Če kadiš, je več možnosti, da boš imel motnje v spolnosti, napade panike in depresijo.

č) Narobe. Raziskovalec Lloyd Johnston je ugotovil, da so najstniki, ki kadijo, »za veliko večino nasprotnega spola manj privlačni«.

d) Narobe. Pasivno kajenje vsako leto pomori tisoče ljudi. Škodovalo bo tvoji družini, prijateljem in celo tvojim hišnim ljubljenčkom.

 e) Narobe. Tisti, ki želijo ugajati Bogu, se morajo očistiti »vsega, kar skruni meso«. (2. Korinčanom 7:1) Nobenega dvoma ni, da kajenje skruni telo. Če se odločiš, da se boš omadeževal s tobakom, in tako škodoval sebi in drugim, ne moreš biti Božji prijatelj. (Matej 22:39; Galačanom 5:19–21)

Kako se upirati

Torej, kaj boš storil, če ti bo kdo ponudil cigareto? Pogosto bo zadostoval že preprost, a odločen odgovor: »Ne hvala, ne kadim.« Če pa ta vztraja ali se ti celo posmehuje, ne pozabi, da je odločitev tvoja. Rečeš lahko:

● »Pozanimal sem se o nevarnostih kajenja in se odločil, da to ni zame.«

● »Za prihodnost imam pomembne načrte in bi rad še dihal.«

● »Ali mi hočeš reči, da se nimam pravice sam odločiti?«

Morda pa podobno kakor mladi, ki smo jih navajali na začetku poglavja, ugotavljaš, da nase najbolj pritiskaš sam. Če je tako, na svoj »notranji glas« odgovori s tem, da razmisliš o vprašanjih, kot so:

● Ali mi bo kajenje res kaj koristilo? Če se na primer odločim, da bom kadil samo zato, da bi me drugi sprejeli medse, ali se bom res lahko vklopil v njihovo družbo kljub dejstvu, da bi bila to skoraj edina skupna stvar? Ali se sploh hočem družiti z ljudmi, ki bi radi videli, da bi škodoval svojemu zdravju?

● Koliko denarja, zdravja in spoštovanja bom zapravil zaradi kajenja?

● Ali sem svoje prijateljstvo z Bogom pripravljen prodati za cigarete?

 Kaj pa, če si se že ujel v past kajenja? Kaj lahko narediš, da se iz nje rešiš?

Kako nehati

1. Bodi odločen. Napiši svoje razloge za to, da bi nehal kaditi, in jih redno pregleduj. Močan motiv je lahko želja, da bi bil pred Bogom čist. (Rimljanom 12:1; Efežanom 4:17–19)

2. Poišči pomoč. Če kadiš na skrivaj, je sedaj čas, da prideš z zadevo na dan. Tistim, pred katerimi skrivaš, da kadiš, povej, da želiš nehati, in jih prosi za pomoč. Če želiš služiti Bogu, ga prosi, naj ti pomaga. (1. Janezovo 5:14)

3. Določi si datum. Vzemi si dva tedna časa ali tudi manj in na svojem koledarju označi datum, ko boš pokadil zadnjo cigareto. O tem, da boš takrat nehal kaditi, seznani svoje družinske člane in prijatelje.

4. Poišči in uniči. Še pred dnevom, ki si ga določil, poglej po svoji sobi, avtomobilu in oblačilih, ali se morda še kje skriva kaka cigareta. Če jo najdeš, jo uniči. Znebi se vžigalnikov, vžigalic in pepelnikov.

 5. Premaguj odtegnitvene simptome. Pij veliko sadnega soka ali vode in si vzemi več časa za spanje. Zapomni si, da je občutek neugodja le začasen, koristi pa so trajne!

6. Ogibaj se skušnjav. Poskrbi, da se ne boš znašel v taki okoliščini ali na takem kraju, da bi te obšla skušnjava po kajenju. Poleg tega boš morda moral nehati zahajati v družbo ljudi, ki kadijo. (Pregovori 13:20)

Ne pusti se vleči za nos

Tobačna podjetja vsako leto porabijo milijarde dolarjev za oglaševanje. In kdo je njihova priljubljena tarča? V internem dokumentu nekega tobačnega podjetja piše: »Tisti, ki je danes najstnik, bo jutri morda redna stranka.«

Ne dovoli, da bi ti tobačna podjetja praznila žepe. Zakaj bi ugriznil v njihovo vabo? Ne njim ne tvojim vrstnikom, ki kadijo, ni mar za tvoje dobro. Zato jih ne poslušaj. Raje prisluhni svetopisemskim nasvetom in se uči tega, »kar ti je v korist«. (Izaija 48:17)

V NASLEDNJEM POGLAVJU

Ali te prijatelji silijo, da bi pil alkoholne pijače? Preberi si, zakaj je dobro, da veš, kakšne omejitve imaš glede tega.

[Podčrtna opomba]

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Ogibati [bi se morali] vsega, kar preprečuje našemu telesu [...], da bi bilo čisto.« (2. Korinčanom 7:1, Contemporary English Version)

NAMIG

Ne išči izgovorov, kot je denimo »Saj bom samo enkrat potegnil«. To pogosto pripelje do tega, da spet začneš kaditi. (Jeremija 17:9)

ALI SI VEDEL ...?

Brezdimni tobak, kot je na primer tobak za žvečenje, lahko v telesu pusti več nikotina kakor cigarete in vsebuje kakih 25 rakotvornih snovi, zaradi česar se pri uporabniku še poveča tveganje za nastanek raka v grlu in ustih.

MOJ NAČRT

Če me bo sošolec silil, da bi kadil, bom: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj te kljub temu, da poznaš nevarnosti kajenja, morda mika, da bi to počel?

● Kaj te je prepričalo, da je kajenje slaba navada?

[Poudarjeno besedilo na strani 240]

»Kadar mi kdo ponudi cigareto, se samo nasmehnem in rečem ‚Ne hvala, ne bi rada dobila raka‘.« (Alana)

 [Okvir/slika na strani 241]

Ali je marihuana res tako škodljiva?

»Nekateri pravijo, da marihuana pomaga zbežati pred problemi in da nima nobenih stranskih učinkov,« pravi Ellen, ki živi na Irskem. Ali si že kdaj slišal kako podobno izjavo glede marihuane? Nekaj razširjenih mitov primerjaj z dejstvi.

Mit. Marihuana ni škodljiva.

Dejstvo. Znane oziroma pričakovane trajne posledice uživanja marihuane so: slabši spomin, zmanjšana zmožnost učenja, oslabljen imunski sistem in tudi motnje v spolnosti tako pri moških kot pri ženskah. Izzove lahko napade tesnobe, psihozo in paranojo. Za otroke mater, ki kadijo marihuano, je več verjetnosti, da bodo imeli vedenjske motnje, slabšo zbranost in težave pri sprejemanju odločitev.

Mit. Dim marihuane je manj škodljiv od cigaretnega.

Dejstvo. Dim marihuane lahko odloži štirikrat več katrana v tvojih dihalnih poteh in v tvojo kri sprosti petkrat več strupenega ogljikovega monoksida kot tobačni dim. Če pokadiš pet cigaret (oziroma »džojntov«) marihuane, lahko vdihneš enako količino rakotvornih snovi, kot če bi pokadil celo škatlico cigaret.

Mit. Marihuana te ne zasvoji.

Dejstvo. Najstniki z duševnimi ali čustvenimi težavami lahko hitro postanejo odvisni od marihuane. Drugim pa se to lahko zgodi po dolgotrajnejšem uživanju. Poleg tega raziskave odkrivajo, da so najstniki, ki kadijo marihuano, v veliko večji nevarnosti, da bodo posegli tudi po drugih zasvojljivih drogah, kot je na primer kokain.

 [Okvir/slike na straneh 244, 245]

Kako tobak vpliva na tvoje telo

Morda si v medijih že videl prizore zdravih ljudi s cigatero v roki. Primerjaj to s tem, kar kajenje dejansko povzroči tvojemu telesu.

Usta in grlo Lahko povzroči raka.

[Slika]

Rakasto tkivo na jeziku

Srce Arterije otrdijo in se zožijo, srcu primanjkuje kisika, tveganje za bolezni srca je tudi do štirikrat večje.

[Slika]

Zamašena arterija

Pljuča Uničuje pljučne mešičke, povzroča vnetje dihalnih poti, možnost raka na pljučih je tudi do 23-krat večja.

[Slika]

Kadilčeva pljuča

 Možgani Nevarnost kapi se poveča tudi do štirikrat.

Koža Lahko povzroči prezgodnje staranje.

Zobje Povzroči obarvanost.

Želodec Povzroči raka.

Trebušna slinavka Povzroči raka.

Mehur Povzroči raka.

Ledvice Povzroči raka.

[Slika na strani 239]

S kadilcem je podobno kakor z ribo, ki kar ugrizne v vabo – nagrado sicer dobi, toda za kakšno ceno!