O Bibe̱l nde di maso̱no̱ myango ma bwam ná bato ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea o nin wase. (Myenge 37:29) Loba a bolane̱ 40 ma bato ba jemea o tila 66 ma kalati yena i longi Bibe̱l. Mose nde a tili kalati itanu ya boso ye lambo ka 3 500 ba mbu we̱nge̱. Ńamuloloma Yohane pe̱ a tila kalati ni sukan ye buka na 1 900 ba mbu we̱nge̱. Mo̱nge̱le̱ ma nja batiledi ba Bibe̱l ba tilino̱ e? Loba a bolane̱ nde Mudī-Musangi o kwalisane̱ babo̱. (2 Samuel 23:2) Ba tili so̱ nde mo̱nge̱le̱ ma Loba seto̱ mabu. Ońola nika nde Yehova eno̱ Mbondo a Bibe̱l.​—Langa 2 Timoteo 3:16; 2 Petro 1:20, 21.

Ombwa sinima Nja ńe Mbondo a Bibe̱l e?

Di bi ná Bibe̱l e wu nde na Loba ońolana e mabīse̱ kie̱le̱ ni maye̱ na te̱ite̱i, nate̱na o mambo ma sadisadi. Moto to̱ mō̱ a titina a bola nika. (Yosua 23:14) Loba la Ngum mo̱me̱ne̱ mō̱ bukate̱ nde ena e̱ne̱ na te̱ite̱i kie̱le̱ ni maye̱ ńa mbel’a moto.​—Langa Yesaya 42:9; 46:10.

E te̱nge̱ne̱ ná Bibe̱l e be̱ mu mpo̱m ma kalati mō̱ mu wu na Loba, ka nje te̱ ńeno̱. Lodun na lodun la Bibe̱l lo mábolabe̱ bato ba bebwea na bebwea ba leme̱. To̱ ná Bibe̱l e mindano̱ o tilabe̱, ńe mbombo na mabie̱ ma wase mena maso̱i ne̱ni mo̱ń na wase ba longedino̱. Oteten a mu 40 ma batiledi, to̱ mō̱ ńabu a si to̱pi diwengisan na nune̱. * O mbat’a nika, nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ndolo e mawa nde bukate̱ na Loba la mbale̱, le nde Loba la ndolo.  E be̱n pe̱ ngińa o tukwa longe̱ la moto o mbad’a bwam. Man me̱se̱ so̱ ma mabola bato mbaki ná Bibe̱l ńe nde Eyal’a Loba.​—Langa 1 Tesalonika 2:13.

Ombwa sinima Ońola nje jeno̱ mbaki ná Bibe̱l e wu nde na Loba e?

Jo̱nge̱le̱ diwo̱ la tobotobo la Bibe̱l le nde min myango ma bwam ná, Loba a be̱ne̱ne̱ mbel’a moto mwano ma ndolo. Betiledi be matele̱ye̱ ne̱ni mot’a benama a bo̱lo̱ne̱no̱ eto̱t’a be̱ longe̱ o paradisi, na ne̱ni wase e me̱nde̱no̱ pe̱te̱ timba paradisi.​—Langa Bebīsedi 21:4, 5.

Eyal’a Loba e be̱n mambenda, bete̱sedi na malea. Omo̱ń a nika, Bibe̱l e be̱n pe̱ byembilan ba beboledi ba Loba o mbasanedi ma mbel’a moto. Jena di bia njika pat’a Loba eno̱ tongwea na be byembilan. Bibe̱l ńe so̱ ná ńongwane̱ wa o bia Loba na tele̱ye̱ pe̱ ne̱ni weno̱ ná o be̱ mo̱ diko̱m.​—Langa Myenge 19:8, 12; Yakobo 2:23; 4:8.

Nun muna kalati ena ongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ Bibe̱l tongwea na patan Yesu a die̱le̱no̱ biso̱. A ta a tuba dina l’epas’a Bibe̱l ewo̱ te̱ ombusa yene̱ na tele̱ye̱ “betiledi.”​—Langa Lukas 24:27, 45.

Lambo to̱ diwo̱ di mabwese̱ mulema muńe̱nge̱ buka myango ma bwam mi mawe̱ na Loba di titi. Ye mbale̱ ná mi si makasabe̱ na bō̱, mi malingise̱ pe̱ bape̱pe̱. Nde, o si bo̱bo̱. Dipita la be̱ne̱ longe̱ la bwindea di se̱medi nde o bia lo̱ngo̱ la Loba.​—Langa Yohane 17:3.