1., 2. Kako se je svet spremenil od Noetovih dni in kako se je Abraham zaradi tega počutil?

ABRAHAM se je ozrl navzgor. Njegov pogled je pritegnil stopničast stolp, ki se je dvigoval nad njegovim rodnim mestom Ur. * Z njega se je razlegal trušč in valil dim. Duhovniki boga meseca so znova darovali žrtve. Predstavljaj si Abrahama, kako se obrne proč in namrščenega čela zmajuje z glavo. Ko se med vračanjem domov prebija skozi gnečo na ulicah, verjetno razmišlja o tem, kako se je v Uru razbohotilo malikovanje. Od Noetovih dni naprej se je izprijeno čaščenje po vsej zemlji razširilo kakor velikanski madež!

² Samo dve leti prej, preden se je rodil Abraham, je umrl Noe. Ko je ta očak s svojo družino po vesoljnem potopu stopil iz barke, je Bogu Jehovu daroval žrtve, Bog pa je v odgovor na to povzročil, da se je prikazala mavrica. (1. Mojz. 8:20; 9:12–14) Takrat je na svetu obstajalo le čisto čaščenje. Toda sedaj, ko je zemljo poseljevala že deseta Noetova generacija, je čisto čaščenje postajalo prava redkost. Vsepovsod so ljudje častili poganske bogove. Pri takšnem čaščenju je sodeloval celo Abrahamov oče Terah, tako da je morda izdeloval malike. (Joz. 24:2)

3. Zaradi česa je Abraham z minevanjem let vse bolj izstopal in kaj se lahko naučimo iz tega?

³ Abraham je bil drugačen. Z minevanjem let je zaradi svoje vere vse bolj izstopal. Pravzaprav je kasneje apostol Pavel po navdihnjenju zanj napisal, da je bil »oče vseh tistih, ki verujejo«! (Beri Rimljanom 4:11.) Poglejmo si, kaj je Abrahamu pomagalo  postati takšen človek. Tako se bomo veliko naučili, kako si lahko krepimo vero.

4., 5. Od koga je Abraham verjetno izvedel za Jehova in zakaj lahko sklenemo, da je to mogoče?

⁴ Kako je Abraham spoznal Boga Jehova? Vemo, da je Jehova v tistih dneh imel na zemlji zveste služabnike. Eden izmed njih je bil Sem. Čeprav ni bil najstarejši od Noetovih treh sinov, je pogosto omenjen prvi. Tako je bilo verjetno zato, ker je imel izjemno vero. * Noe je nekoliko po potopu za Jehova rekel, da je »Semov Bog«. (1. Mojz. 9:26) Sem je spoštoval Jehova in čisto čaščenje.

⁵ Ali je Abraham poznal Sema? Verjetno ga je. Predstavljaj si Abrahama kot dečka. Kako navdušen bi bil nad spoznanjem, da ima še živega prednika, čigar stare oči, iz katerih je vela modrost, so bile priča več kot štirim stoletjem človeške zgodovine! Sem je na lastne oči videl zlo predpotopnega sveta, vesoljni potop, s katerim je bila očiščena zemlja, nastanek prvih ljudstev, do česar je prišlo zato, ker se je človeštvo množilo, in mračne dneve, ki jih je povzročil Nimrodov upor pri stolpu v Babelu. Zvesti Sem se ni pridružil temu uporu, zato so on in njegova družina takrat, ko je Jehova zmešal jezik graditeljem stolpa, še naprej govorili prvotni jezik, jezik, ki ga je govoril Noe. V to družino je spadal tudi Abraham. Potemtakem je Abraham gotovo zelo cenil Sema. Še več, Sem je bil živ večji del Abrahamovega dolgega življenja. Zato je Abraham najbrž od Sema izvedel za Jehova.

6. a) Kako je Abraham pokazal, da si je vzel k srcu močan pouk, ki ga je bilo mogoče izvleči iz vesoljnega potopa? b) Kakšno življenje sta imela Abraham in Sara?

⁶ Kakor koli že, Abraham si je vzel k srcu močan pouk, ki ga je bilo mogoče izvleči iz vesoljnega potopa. Trudil se je hoditi z Bogom, prav kakor je to počel Noe. Zato je zavračal malikovanje ter v Uru in morda celo v svoji najožji družini izstopal kot drugačen. Vendar je našel čudovito zaveznico. Poročil se je s Saro, žensko, za katero ni bila značilna le izjemna lepota, temveč tudi  močna vera v Jehova. * Čeprav nista imela otrok, jima je bilo to, da sta skupaj služila Jehovu, gotovo v veliko veselje. Poleg tega sta posvojila Abrahamovega osirotelega nečaka Lota.

7. V čem morajo Jezusovi sledilci posnemati Abrahama?

⁷ Abraham ni nikoli zapustil Jehova zaradi malikovanja v Uru. S Saro sta bila pripravljena biti drugačna od tamkajšnjih ljudi, ki so malikovali druge bogove. Če si želimo pridobiti pristno vero, moramo kazati podobnega duha. Tudi mi moramo biti pripravljeni, da smo drugačni. Jezus je dejal, da njegovi sledilci ne bodo »del sveta« in da jih bo svet zaradi tega sovražil. (Beri Janez 15:19.) Če te kdaj boli, da te družinski člani ali okolica zavračajo zato, ker si se odločil služiti Jehovu, ne pozabi, da nisi sam. Posnemaš namreč dober zgled Abrahama in Sare, ki sta prav tako zvesto služila Bogu.

8., 9. a) Kaj nepozabnega je doživel Abraham? b) Kaj je Jehova sporočil Abrahamu?

⁸ Nekega dne je Abraham doživel nekaj nepozabnega. Dobil je sporočilo od Boga Jehova! Sveto pismo ne govori podrobno o tem dogodku, vendar pa pravi, da se je »Bog slave« prikazal temu zvestemu moškemu. (Beri Apostolska dela 7:2, 3.) Morda mu je angel omogočil, da je lahko bežno videl veličastno slavo Najvišjega v vsem vesolju. Samo predstavljamo si lahko, kako vzhičen je moral biti Abraham, ko je videl razliko med živim Bogom in neživimi maliki, ki so jih častili njegovi sodobniki.

⁹ Kaj je Jehova sporočil Abrahamu? »Odidi iz svoje dežele in od svojih sorodnikov ter pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal.« Jehova ni povedal, katero deželo ima v mislih, povedal je samo, da jo bo pokazal Abrahamu. Vendar je moral Abraham najprej zapustiti svojo domovino in sorodnike. Pri starodavnih narodih Bližnjega vzhoda je bila družina nadvse pomembna. To, da je človek zapustil sorodnike in se je odselil daleč proč, je veljalo za nekaj najhujšega, kar se je lahko zgodilo. Nekaterim je bilo to celo hujše od smrti!

10. Zakaj Abrahamu in Sari verjetno ni bilo enostavno zapustiti svojega doma v Uru?

¹⁰ Abrahamu ni bilo enostavno oditi od doma. Očitno je, da je bil Ur živahno in bogato mesto. (Glej okvir  »Mesto, ki sta ga zapustila Abraham in Sara«.) Arheološke najdbe kažejo, da so v starem  Uru obstajale zelo udobne hiše. Nekatere od njih so imele ducat ali več sob za družino in služabnike, vse sobe pa so gledale na tlakovano notranje dvorišče. K razkošju v teh hišah so običajno spadali tekoča voda, stranišča in kanalizacija. Ne smemo pozabiti, da Abraham in Sara še zdaleč nista bila mlada. On je bil verjetno v svojih sedemdesetih, njegova žena pa v svojih šestdesetih letih. Abraham je gotovo hotel, da bi Sara živela sorazmerno udobno in da bi bilo lepo poskrbljeno zanjo – nekaj, kar vsak dober mož želi za svojo ženo. Predstavljaj si njun pogovor o nalogi, ki sta jo dobila, ter kakšna vprašanja in skrbi so se morda pojavile v njunem srcu. Abraham je moral biti zelo vesel, ko je Sara sprejela ta izziv! Tako kot on je bila pripravljena zapustiti vse udobje svojega doma.

11., 12. a) Kaj vse je bilo treba pripraviti in katere odločitve je bilo treba sprejeti pred odhodom iz Ura? b) Kako bi si lahko predstavljali jutro, ko so odrinili?

¹¹ Zdaj, ko sta Abraham in Sara sprejela odločitev, ju je čakalo veliko dela. Morala sta pripraviti precej prtljage in organizirati potovanje. Kaj bosta vzela s seboj na to pot v neznano in kaj bosta pustila? Še pomembnejši v njunem življenju pa so bili ljudje. Kaj bosta storila z ostarelim Terahom? Odločila sta se, da ga vzameta s seboj in skrbita zanj do njegove smrti. Terah je morda z veseljem privolil v to, saj poročilo zanj pravi, da je kot poglavar odpeljal družino iz Ura. Nedvomno ni več častil poganskih bogov. Za to pot se je odločil tudi Abrahamov nečak Lot. (1. Mojz. 11:31)

¹² Končno je nastopilo jutro, ki je naznanjalo njihov odhod. V mislih si naslikaj karavano, zbrano zunaj mestnega obzidja in jarka, ki je obdajal Ur. Kamele in osli so bili polno naloženi, črede so bile zbrane, družina in služabniki so bili vsak na svojem mestu, v zraku pa se je čutilo pričakovanje. * Najbrž so bile oči vseh uprte v Abrahama, čakajoč na njegov znak za odhod. Končno je napočil trenutek, da so odrinili in za vedno zapustili Ur.

13. Kako danes številni Jehovovi služabniki kažejo podobno stališče, kakršno sta imela Abraham in Sara?

¹³ Danes se mnogi Jehovovi služabniki odločijo, da se bodo preselili tja, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih. Drugi se lotijo učenja kakega jezika, zato da bi lahko razširili svoje oznanjevanje. Ali pa se odločijo, da se bodo lotili kake veje oznanjevanja, ki je še niso poskusili oziroma jim ni najbolj pisana na kožo. Tovrstne odločitve pogosto terjajo žrtve, saj mora biti posameznik pripravljen, da ima nekoliko manj gmotnega udobja.  Požrtvovalno stališče je nadvse pohvalno in zelo podobno stališču, ki sta ga imela Abraham in Sara! Če imamo takšno vero, smo lahko prepričani, da nam bo Jehova vedno dal veliko več od tega, kar njemu damo mi. On vedno nagradi ljudi, ki kažejo vero. (Heb. 6:10; 11:6) Ali je nagradil Abrahama?

14., 15. Kakšno je bilo potovanje iz Ura v Haran in zakaj se je Abraham morda odločil, da se za nekaj časa naselijo v Haranu?

¹⁴ Karavana se je postopoma navadila na to, da je bila stalno na poti. Lahko si predstavljamo, kako sta Abraham in Sara izmenjaje jezdila in pešačila, njun pogovor pa je spremljalo cingljanje zvončkov, ki so bingljali z živalske vprege. Čez čas so tudi manj izkušeni popotniki postali spretni v postavljanju in razstavljanju tabora, vešče pa so tudi pomagali ostarelemu Terahu, da se je udobno namestil na kamelo ali osla. Pot so si utirali proti severozahodu, ki se je vila vzdolž reke Evfrat. Dnevi so se raztegnili v tedne in pokrajina je počasi drsela mimo.

¹⁵ Nazadnje, ko so prepotovali kakih 960 kilometrov, so prispeli do stožčastih bivališč v cvetočem mestu Haran, ki je ležalo na stičišču trgovskih poti, ki so vodile bodisi na vzhod bodisi na  zahod. Družina se je morda zato, ker je bil Terah prešibek, da bi potoval naprej, ustavila in se za nekaj časa naselila tukaj.

16., 17. a) Nad katero zavezo je bil vzhičen Abraham? b) Kako je Jehova blagoslovil Abrahama, medtem ko je bival v Haranu?

¹⁶ Čez čas je Terah umrl, star 205 let. (1. Mojz. 11:32) Abrahamu je bilo v tem obdobju v veliko tolažbo to, da je Jehova znova komuniciral z njim. Jehova je ponovil navodilo, ki mu ga je dal v Uru, in razširil svojo obljubo. Iz Abrahama naj bi nastal »velik narod« in zaradi njega naj bi bili blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji. (Beri 1. Mojzesova 12:2, 3.) Abraham je bil vzhičen nad to zavezo med njim in Bogom, kar ga je spodbudilo, da se je znova podal na pot.

¹⁷ Tokrat je bil tovor še obsežnejši, saj je Jehova blagoslovil Abrahama med bivanjem v Haranu. Poročilo omenja »vse premoženje, ki so si ga pridobili, in duše, ki so jih dobili v Haránu«. (1. Mojz. 12:5) Zato da bi iz Abrahama nastal narod, so bila potrebna gmotna sredstva in služabniki – potrebna je bila torej velika družina. Jehova svojim služabnikom ne nakloni vedno bogastva, dá pa jim vse, kar potrebujejo za to, da bi izpolnili njegovo voljo. Tako okrepljeni Abraham je svojo karavano znova popeljal na pot v neznano.

18. a) Kdaj je bil Abraham priča prelomnemu trenutku v zgodovini Božjega ljudstva? b) Kateri drugi pomembni dogodki so se v nadaljnjih letih še zgodili 14. nisana? (Glej okvir » Pomemben dan v biblijski zgodovini«.)

¹⁸ Nekaj dni hoda iz Harana je ležal Karkemiš, kjer so karavane običajno prečkale Evfrat. Morda je bil ravno tukaj Abraham priča prelomnemu trenutku v zgodovini Božjega ljudstva. Očitno je Abraham svojo karavano popeljal čez to reko leta 1943 pr. n. št., na 14. dan meseca, ki je bil kasneje poimenovan nisan. (2. Mojz. 12:40–43) Proti jugu se je raztezala dežela, za katero je Jehova obljubil Abrahamu, da mu jo bo pokazal. Zaveza, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom, je tega dne pričela veljati.

19. Kaj je Jehova tokrat obljubil Abrahamu in na kaj je mogoče ob tem pomislil Abraham?

¹⁹ Karavana se je z Abrahamom na čelu pomikala proti jugu dežele in se ustavila  blizu Morejevih velikih dreves, nedaleč stran od Sihema. Tam je Jehova znova spregovoril z Abrahamom. Tokrat mu je obljubil, da bo deželo poselilo njegovo seme oziroma potomci. Ali je Abraham ob tem pomislil na prerokbo, ki jo je Jehova izrekel v Edenu in je omenjala »seme« oziroma potomca, ki bo nekega dne rešil človeštvo? (1. Mojz. 3:15; 12:7) Morda. Lahko da se mu je začelo nekako svitati, da je del Jehovovega veličastnega namena.

20. Kako je Abraham pokazal cenjenje za prednost, ki mu jo je dal Jehova?

²⁰ Abraham je močno cenil prednost, ki mu jo je dal Jehova. Medtem ko je potoval po deželi – prav gotovo previdno, saj so jo še vedno naseljevali Kanaanci – se je vmes dvakrat ustavil in zgradil oltar Jehovu, najprej v bližini Morejevih velikih dreves, nato pa blizu Betela. Medtem ko je premišljeval o prihodnosti svojih potomcev, se je najbrž iz srca zahvaljeval Bogu in tako začel klicati Jehovovo ime. Poleg tega je morda oznanjeval svojim kanaanskim sosedom. (Beri 1. Mojzesova 12:7, 8.) Seveda so Abrahama v življenju čakali še veliki preizkusi vere. Moder kot je bil, se ni oziral nazaj na dom in udobje, ki ga je imel v Uru, temveč je gledal naprej. V Hebrejcem 11:10 o njem piše: »Pričakoval je namreč mesto, ki ima prave temelje, katerega graditelj in stvaritelj je Bog.«

21. Koliko o Božjem kraljestvu vemo mi v primerjavi z Abrahamom in k čemu nas to spodbuja?

²¹ Današnji Jehovovi služabniki vemo veliko več o tem simboličnem mestu, Božjem kraljestvu, kakor je vedel Abraham. Vemo, da to Kraljestvo vlada v nebesih in da bo kmalu uničilo to svetovno stvarnost. Poleg tega vemo, da je Abrahamovo dolgo pričakovano Seme, Jezus Kristus, sedaj kralj tega Kraljestva. Kakšna prednost bo videti Abrahama, ko bo obujen in bo končno v celoti razumel Božji namen, ki ga je prej videl le v obrisih! Ali bi rad bil priča temu, kako bo Jehova izpolnil sleherno svojo obljubo? Potem vsekakor še naprej delaj to, kar je delal Abraham. Bodi požrtvovalen, poslušen in se Jehovu v molitvi zahvaljuj za prednosti, ki ti jih naklanja. Če boš posnemal vero Abrahama, »očeta vseh tistih, ki verujejo«, bo Abraham v nekem smislu postal tudi tvoj oče!