Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

TSHAPITA 1

“Diolelo diayɛ diaye”

“Diolelo diayɛ diaye”

OYANGO WA TSHAPITA NYƐ

Dia tɛnya kɛnɛ kaketsha Yeso lo dikambo dia Diolelo diaki Nzambi

12. Ɛtɛkɛta akɔna wakate Jehowa ndamɛ wakoke apɔstɔlɔ asato waki Yeso, ndo kakɔna kakawasale?

KAKƆNA kayoyosala naka Jehowa Nzambi ndamɛ kɔlɔmba dia wɛ nsala dui dimɔtshi? Shi wɛ ayolomɔlomɔ dia nsala dui sɔ, oyadi kɛnɛ tshɛ kayondokɔlɔmba? Lo mɛtɛ, kɛsɔ mbayoyosala.

2 Yema tshitshɛ l’ɔkɔngɔ wa dambo di’Elekanelo dia l’ɔnɔnyi wa 32 T.D., apɔstɔlɔ asato waki Yeso, Petero, Jakɔba ndo Joani wakahomana la dui dia ngasɔ. (Adia Mateo 17:1-5.) Etena kakiwɔ kaamɛ l’Ombetsha awɔ lo ‘dikona dimɔtshi di’otale,’ vɔ wakɛnyi lo ɛnɛlɔ woho wayonga Yeso Nkumekanga ka lotombo ka l’olongo. Le Petero, ɛnɛlɔ kɛsɔ kaki oko dui diasalema, diakɔ diakandakombola mbika totombotombo tosato. Etena kakatɛkɛtaka Petero, dinge diakaahotamɛ. Oma laasɔ, Petero nde l’asekande wakoke kɛnɛ kele paka anto yema tshitshɛ tsho mbakakioke, mbuta ate dui dia Jehowa. L’ɔkɔngɔ wa nde nshikikɛ dia Yeso ekɔ Ɔnande, Jehowa akate l’eshikikelo tshɛ ate: ‘Nyoohokame.’ Apɔstɔlɔ wakakitanyiya didjango diaki Nzambi sɔ. Vɔ wakahokamɛ wetshelo wa Yeso ndo wakatshutshuya anto akina dia vɔ lawɔ nsala woho akɔ waamɛ.Ets. 3:19-23; 4:18-20.

yeso akatɛkɛta efula lo kɛnɛ kendana la Diolelo diaki Nzanbi oleki woho wakandatɛkɛta dia awui akina tshɛ

3. Lande na kele Jehowa nangaka dia sho pokamɛ Ɔnande, ndo kakɔna kayangaso nsɛdingola?

3 Tshɛkɛta ‘nyoohokame’ yakafundama lo Bible dia wahɔ aso. (Rɔmɔ 15:4) Lande na? Nɛ dia Yeso ekɔ yɛmb’awui ya Jehowa ndo mbala tshɛ kakandetshaka, nde akataka awui wakalangaka She dia sho mbeya. (Jni. 1:1, 14) Lam’ele Yeso akatɛkɛta efula lo kɛnɛ kendana la Diolelo diaki Nzambi, mbuta ate lowandji la Mɛsiya la l’olongo lokengami l’anto 144 000, oleki woho wakandatɛkɛta di’awui akina tshɛ, ekɔ dimɛna sho nsɛdingola dui di’ohomba sɔ la yambalo tshɛ. (Ɛny. 5:9, 10; 14:1-3; 20:6) Koko ntondotondo, nyɛsɔ tɔsɛdingole lande na kakatɛkɛta Yeso efula lo kɛnɛ kendana la Diolelo diaki Nzambi.

“Oma l’efula k’akambo wele l’otema . . .”

4. Lande na kele Jehowa nangaka dia sho pokamɛ Ɔnande, ndo kakɔna kayangaso nsɛdingola?

4 Yeso akɔsaka Diolelo la nɛmɔ di’efula. Lande na kataso ngasɔ? Nɛ dia kɛnɛ katɛkɛtaso mɛnyaka kɛnɛ kele l’otema aso ndo kele mɛtɛ ohomba le so. Yeso ndamɛ akate ate: “Oma l’efula k’akambo wele l’otema mbatɔtɛkɛtaka onyɔ.” (Mat. 12:34) Yeso akatɛkɛtaka awui wendana la Diolelo lo diaaso tshɛ. Tshɛkɛta Diolelo tanemaka mbala ndekana 100 lo Evanjiliɔ akɔ ɛnɛi, ndo l’ahole efula Yeso mbakayitɛkɛta. Yeso aketɛ Diolelo ɔtɛ w’esambishelo kande lo mbuta ate: “Dimi pombaka mbewoya lokumu l’ɔlɔlɔ la Diolelo dia Nzambi ndo l’esomba ekina, nɛ dia l’ɔtɛ wa dikambo sɔ mbakamatomama.” (Luka 4:43) Kaanga l’ɔkɔngɔ wa eolwelo kande, Yeso akatetemala mbutɛ ambeki ande awui wendana la Diolelo. (Ets. 1:3) Aha la taamu, Yeso akɔsaka Diolelo la nɛmɔ di’efula ndo kɛsɔ mbakootshutshuyaka dia ntɛkɛta awui wendana la diɔ.

5 Jehowa nde lawɔ mbɔsaka Diolelo la nɛmɔ di’efula. Ngande weyaso dui sɔ? Jehowa akatome Ɔnande ɛtɔi lakandote la nkɛtɛ; nde kele kiɔkɔ ya kɛnɛ tshɛ kakate ndo kaketsha Ɔnande. (Jni. 7:16; 12:49, 50) Jehowa ekɔ nto kiɔkɔ y’awui tshɛ wakafundama lo Evanjiliyɔ akɔ ɛnɛi watɛkɛta dia lɔsɛnɔ ndo di’olimu wa Yeso. Ohokanyiya kɛnɛ kalembetshiya dui sɔ!

Toyambole onto l’onto ɔnɛ: ‘Onde dimi mbɔsaka Diolelo diaki Nzambi la nɛmɔ di’efula?’

5-7. a) Ngande weyaso ɔnɛ Jehowa mbɔsaka Diolelo la nɛmɔ di’efula? Sha ɛnyɛlɔ. b) Ngande wakokaso mɛnya dia sho mbɔsaka Diolelo la nɛmɔ di’efula?

6 Ohɔsa dia nyekɔ la albumu ɔtɔi wa foto nkumbo k’otondo. Nyekɔ la foto efula ya mbidja lɔkɔ, koko albumu akɔ wekɔ paka la ahole yema tshitshɛ tsho. Kakɔna kayonyosala? Nyayɔsɔna foto yoleki ohomba dia mbidja lɔkɔ. Lo yoho mɔtshi, Evanjiliyɔ wekɔ oko albumu wa foto watokimanyiya dia mbeya Yeso dimɛna. Jehowa kosambiya afundji w’Evanjiliyɔ dia vɔ mfunda dui tshɛ diakatɛkɛta Yeso ndo diakandasale lanɛ la nkɛtɛ. (Jni. 20:30; 21:25) Koko, nyuma ka Jehowa kakaalɔmbɔla dia vɔ mfunda paka awui watokimanyiya dia nshihodia oyango w’olimu wa Yeso ndo kɛnɛ koleki ohomba le Jehowa. (2 Tim. 3:16, 17; 2 Pet. 1:21) Lam’ele Evanjiliyɔ ndola la wetshelo waki Yeso wendana la Diolelo diaki Nzambi, sho koka mbuta aha la ndjakesa dia Jehowa mbɔsaka Diolelo la nɛmɔ di’efula ndo nde nangaka dia sho mbeya kɛnɛ kalembetshiyadiɔ.

7 Toyambole onto l’onto ɔnɛ: ‘Onde dimi mbɔsaka Diolelo diaki Nzambi la nɛmɔ di’efula?’ Naka eelo, kete tayolomɔlomɔ dia mbeka kɛnɛ kakate Yeso ndo kakandetsha lo dikambo dia Diolelo, mbuta ate ohomba adiɔ, woho wayodioya ndo etena kayodioya.

“Diolelo diayɛ diaye”—Lo woho akɔna?

8. Ngande wakɛnya Yeso ohomba wa Diolelo lo tshena pe?

8 Tɔsɛdingole dɔmbɛlɔ di’ɛnyɛlɔ. Lo dɔmbɛlɔ dia wɔdu ndo diokɛma hwe sɔ, Yeso akɛnya lo tshena pe ohomba wa Diolelo, lo mɛnya kɛnɛ kayodiosala. Dɔmbɛlɔ sɔ diekɔ la awui esambele. Awui asato wa ntondo mendanaka la asangwelo waki Jehowa, mbuta ate okidiamelo wa lokombo lande, oyelo wa Diolelo diande ndo woho wayosalema lolango lande la nkɛtɛ oko wasalemalɔ l’olongo. (Adia Mateo 6:9, 10.) Awui asato asɔ mbɔtɔnɛka efula nɛ dia Diolelo dia Mɛsiya mbele ehomɔ kayokamba la Jehowa dia nkidia lokombo lande ndo nkotsha lolango lande.

9, 10. a) Kakɔna kayosala Diolelo diaki Nzambi etena kayodioya? b) Daka diakɔna dia lo Bible diakombolayɛ ndjɛna ekotshamelo kadiɔ?

9 Ngande wayoya Diolelo diaki Nzambi? Etena kalɔmbaso ɔnɛ: “Diolelo diayɛ diaye,” sho nɔmbaka dia diɔ mbɔsa yɛdikɔ ya wolo. Etena kayoya Diolelo diaki Nzambi, diɔ diayolɛ lo nkɛtɛ k’otondo. Diɔ diayonya dikongɛ di’akambo dia kɔlɔ nɛ, mbidja ndo mandji y’ana w’anto, ko mbela andja w’oyoyo wa losembwe. (Dan. 2:44; 2 Pet. 3:13) Lo ɛlɔmbwɛlɔ ka Diolelo sɔ, nkɛtɛ k’otondo kayokadimɔ paradiso. (Luka 23:43) Wanɛ tshɛ wakavu wele lo yimba ya Nzambi wayolɔ ndo wayoyonga nto kaamɛ la wakiwɔ wa ngandji. (Jni. 5:28, 29) Akanga w’okitanyiya wayokoma kokele ndo wayɔsɛna pondjo pondjo. (Ɛny. 21:3-5) L’ekomelo, dɔmbɛlɔ dia Yeso diayokotshama, mbuta ate lolango laki Nzambi layosalema la nkɛtɛ oko wasalemalɔ l’olongo. Shi wɛ nomɔlomɔka dia mɛna ekotshamelo k’alaka asɔ? Ohɔ dia mbala tshɛ kalɔmbayɛ dia Diolelo diaki Nzambi ndja, wɛ ekɔ lo nɔmba di’alaka w’amɛna asɔ kotshama.

10 Eelo mɛtɛ, Diolelo diaki Nzambi ‘diataye’ dia ndjokotsha awui wele lo dɔmbɛlɔ dia ɛnyɛlɔ. Ndo nto, mandji y’ana w’anto yaakatetemala nɔmbɔla ndo andja w’oyoyo wa losembwe wataye. Koko tekɔ la lokumu l’ɔlɔlɔ. Diolelo diaki Nzambi diakashikikɛma oko wayotodiɛna lo tshapita yayela. Koko, nyɛsɔ totokɔsɛdingola kɛnɛ kakate Yeso lo dikambo di’etena kakahombe Diolelo shikikɛma ndo dia etena kayodioya.

Etena kakɔna kakahombe Diolelo diaki Nzambi shikikɛma?

11. Kakɔna kakɛnya Yeso lo kɛnɛ kendana la oshikimadielo wa Diolelo diaki Nzambi?

11 Yeso akɛnya dia Diolelo kookoka shikikɛma lo ntambe ka ntondo T.D., oko wakafɔnyaka ambeki ande amɔtshi. (Ets. 1:6) Tɔsɛdingole kɛnɛ kakandate lo wɛɛla ande ehende wotshikitanyi wakandasha ondo lo 31 T.D., ndo okina lo 33 T.D.

12. Ngande wɛnya wɛɛla w’eponga la nkangaka dia Diolelo diaki Nzambi kookoka shikikɛma lo ntambe ka ntondo T.D.?

12 Wɛɛla w’eponga la nkangaka. (Adia Mateo 13:24-30.) L’ɔkɔngɔ wa nde ntɛkɛta dia wɛɛla ɔsɔ, ondo Yeso akalembetshiya apɔstɔlɔ ande wɛɛla akɔ l’eleko kamɔnga akatshi ka l’ɔnɔnyi wa 31 T.D. (Mat. 13:36-43) Kitshimudi ndo elembetshielo wa wɛɛla akɔ vɔɛnɛ: L’ɔkɔngɔ wa nyɔi k’apɔstɔlɔ, Diabolo akahombe ndjonɛ nkangaka, mbuta ate Akristo wa kashi l’atei w’eponga, mbuta ate “ana wa Diolelo,” kana Akristo w’akitami. Eponga la nkangaka wakahombe mbola kaamɛ lo eleko ka diola polo lo eleko ka dinela kalembetshiya “etena k’ekomelo k’andja.” L’ɔkɔngɔ w’etatelo k’eleko ka dinela, wakahombe ntshumanya nkangaka. Oma laasɔ ko vɔ ndjotshumanya eponga. Wɛɛla ɔsɔ mɛnyaka dia Diolelo taakadiahombe shikikɛma lo ntambe ka ntondo T.D., koko l’ekomelo k’eleko ka diola. Mɛnamaka di’eleko ka diola kakakomɛ ndo eleko ka dinela kakatatɛ lo 1914.

13. Ɛnyɛlɔ kakɔna kakakambe la Yeso kɛnya dia nde kookoka toolɛ mbala kakɔ ɔtɔi oko Nkumekanga l’ɔkɔngɔ wa nde nkalola l’olongo?

13 Wɛɛla wa falanga y’ekenga. (Adia Luka 19:11-13.) Yeso akoke wɛɛla ɔsɔ lo 33 T.D., etena kakandatatshɔka mbala k’ekomelo otsha la Jɛrusalɛma. Ampokami ande amɔtshi wakafɔnyaka dia nde ayanga toshikikɛ Diolelo diande kam’ayondokoma la Jɛrusalɛma. Dia ntshikitanya ekanelo kawɔ ndo mbaɛnya dia etena ka Diolelo shikikɛma kaki keke etale, Yeso akayaɛdika la “pami kɛmɔtshi ka lokumu” kakalangaka ntshɔ otsha lo ‘wodja ɔmɔtshi w’etale dia tahenyama l’okudi.’ * Lo dikambo dia Yeso, “wodja w’etale” ɔsɔ ekɔ olongo, lɛnɛ akandahombe tolongola lowandji oko Nkumekanga oma le She. Koko Yeso akeyaka dia taakandahombe tokitshama oko Mɛsiya Nkumekanga mbala kakɔ ɔtɔi lam’ayondokalola l’olongo. Nde akahombe todjasɛ lo lonya l’omi laki Nzambi ndo nkonga polo lo etena kakashikikɛma. L’ekomelo, dui sɔ diakayosalema l’ɔkɔngɔ w’ɛnɔnyi nkama.Osam. 110:1, 2; Mat. 22:43, 44; Hɛb. 10:12, 13.

Etena kakɔna kayoya Diolelo diaki Nzambi?

14. a) Ngande wakakadimola Yeso lo dimbola diakawombola apɔstɔlɔ ande anɛi? b) Kakɔna kɛnya ekotshamelo ka prɔfɛsiya ka Yeso lo kɛnɛ kendana la woongelo ande ndo la oyelo wa Diolelo?

14 Nshi ngana la ntondo ka nyɔi ka Yeso, apɔstɔlɔ ande anɛi wakawombola vate: “Djembetelo yakɔna yayɛnya woongelo ayɛ ndo etena k’ekomelo k’andja?” (Mat. 24:3; Makɔ 13:4) Yeso akaakadimola lo nkɔndɔla prɔfɛsiya kele l’awui efula ka lo Mateo tshapita 24 ndo 25. Yeso akate akambo efula wakahombe ndjosalema l’andja w’otondo wayɛnya djembetelo ya “woongelo” ande. Etatelo ka woongelo ande kakahombe ndjohomana l’oshikimadielo wa Diolelo; ndo ekomelo ka woongelo ande la oyelo wa Diolelo. Tekɔ la tolembetelo t’eshika tɛnya dia prɔfɛsiya ka Yeso kɛsɔ kakatatɛ kotshama oma ko 1914. * Ɔnkɔnɛ, ɔnɔnyi ɔsɔ mbakatatɛ woongelo wa Yeso ndo mbakashikikɛma Diolelo diaki Nzambi.

15, 16. Etelo k’ɔnɛ “lɔlɔnga lɔnɛ” mendanaka la waa na?

15 Ko laasɔ, etena kakɔna shikaa kayoya Diolelo diaki Nzambi? Yeso kombuta etena shikaa. (Mat. 24:36) Koko, nde akate awui amɔtshi wakahombe ndjotoshikikɛ dia diɔ diamboleka sukana. Yeso akate dia Diolelo diayoya l’ɔkɔngɔ wa “lɔlɔnga lɔnɛ” mɛna ekotshamelo ka djembetelo ya prɔfɛsiya. (Adia Mateo 24:32-34.) Ko etelo k’ɔnɛ “lɔlɔnga lɔnɛ” mendanaka la waa na? Nyɛsɔ tɔsɛdingole dui sɔ lo yoho ya lotshimola.

16 “Lɔlɔnga lɔnɛ.” Onde Yeso akalangaka ntɛkɛta di’anto wele keema ambetawudi? Ndooko, l’ɔtɛ w’ɛkɔkɔ ehende. Ɔkɔkɔ wa ntondo ele Yeso, apɔstɔlɔ ande amɔtshi “wakaye le nde lo shɔpɔ” mbakandatɛ prɔfɛsiya kɛsɔ. (Mat. 24:3) L’etena kɛsɔ, apɔstɔlɔ waki suke la nkoma akitami wa nyuma k’ekila. Ɔkɔkɔ wa hende ele, diaaso diakatɛkɛta Yeso prɔfɛsiya kɛsɔ. La ntondo ka nde ntɛkɛta dia “lɔlɔnga lɔnɛ,” Yeso akate ate: “Nyokondja wetshelo oma l’osongo wa fingo. Lam’atongaka ntahe yawɔ wɔdu wɔdu ndo lam’atɔmɔngaka akatshi, nyu teyaka nyate eleko k’avula kaya suke. Woho akɔ waamɛ mbele, lam’ayonyɛna akambo asɔ tshɛ, kanyeye dia nde aya suke, aya ka soko.” Mbokɛmaka laasɔ di’ambeki wa Yeso w’akitami mbakahombe mɛna akambo wakandawatɛ asɔ ndo mbakahombe mbeya kitshimudi yawɔ, lo nshihodia ɔnɛ Yeso “aya suke, aya ka soko,” koko aha wanɛ waki komonga ambetawudi. Ɔnkɔnɛ, etena kakate Yeso dia “lɔlɔnga lɔnɛ,” nde akatɛkɛtaka dia ambeki ande w’akitami.

17. Kakɔna kalembetshiya tshɛkɛta “lɔlɔnga” ndo etelo k’ɔnɛ “akambo asɔ tshɛ”?

17 “Hateta paka akambo asɔ tshɛ wambosalema.” Ngande wayoyokotshama ɛtɛkɛta ɛsɔ? Dia nkadimola dimbola sɔ, sho pombaka mbeya awui ahende anɛ: Kɛnɛ kalembetshiya “lɔlɔnga lɔnɛ” ndo “akambo asɔ tshɛ.” Lo Bible, tshɛkɛta “lɔlɔnga” mendanaka l’anto wele l’ɛnɔnyi wotshikitanyi wasɛna kaamɛ l’etena kɛmɔtshi ka laande. Etena kɛsɔ honge otale efula ndo mongaka l’ekomelo. (Etum. 1:6) Etelo k’ɔnɛ “akambo asɔ tshɛ” mendanaka l’akambo tshɛ wakatatshi Yeso wayosalema lo woongelo ande wakatatɛ lo 1914 ndo wayotetemala polo lo kondoko yawɔ, lo “mfɔnu ka woke.”Mat. 24:21.

18, 19. Alembetshiya ɛtɛkɛta wa Yeso wendana la “lɔlɔnga lɔnɛ” ndo kakɔna kahombaso nkimɛ?

18 Ko laasɔ, ngande wakokaso nshihodia ɛtɛkɛta wa Yeso wendana la “lɔlɔnga lɔnɛ”? Lɔlɔnga lɔsɔ kengama l’elui ehende w’akitami wasɛna kaamɛ l’etena kɛmɔtshi, olui wa ntondo ele akitami wakɛnyi etatelo ka ekotshamelo ka djembetelo lo 1914, ndo olui wa hende ekɔ akitami wakasɛnɛ lo tshanda mɔtshi kaamɛ la akitami wa lo olui wa ntondo. Akitami amɔtshi wa lo olui wa hende wayɔsɛna polo lo etatelo ka mfɔnu ka woke kayaye. Elui akɔ ehende kengaka lɔlɔnga ɔtɔi nɛ dia vɔ tshɛ wakasɛnɛ kaamɛ l’etena kɛmɔtshi oko Akristo w’akitami. *

19 Kakɔna kakokaso nkimɛ laasɔ? Sho mbeyaka dia djembetelo ya woongelo wa Yeso oko Nkumekanga yekɔ lo mɛnama l’andja w’otondo. Tekɔ lo mɛna nto dia akitami wanɛ weke la lɔsɛnɔ ndo wakenga “lɔlɔnga lɔnɛ” wekɔ lo tatshunde esombe, koko vɔ hawotovɔ tshɛ la ntondo ka mfɔnu ka woke ntatɛ. Ɔnkɔnɛ, tokime dia keema edja, Diolelo diaki Nzambi diayanga ndja ndo diayanga nɔmbɔla nkɛtɛ k’otondo. Ande ɔngɛnɔngɛnɔ wayonga la so dia mɛna ekotshamelo ka dɔmbɛlɔ diaketsha Yeso di’ɔnɛ: “Diolelo diayɛ diaye” lee!

20. Awui akɔna w’ohomba wayotɔsɛdingola lo dibuku nɛ ndo kakɔna kayoteka lo tshapita yayela?

20 Tatohɛke pondjo ɛtɛkɛta wakate Jehowa ndamɛ oma l’olongo lo dikambo di’Ɔnande ate: ‘Nyoohokame.’ Oko weso Akristo wa mɛtɛ, tekɔ lo nomɔlomɔ dia nkitanyiya didjango dia Nzambi sɔ. Sho ndjashaka efula lo dikambo tshɛ diakate Yeso ndo diakandetsha lo kɛnɛ kendana la Diolelo diaki Nzambi. Kɛnɛ kambosala Diolelo sɔ ndo kayodiosala lo nshi yayaye ekɔ awui w’ohomba wayotɔsɛdingola lo dibuku nɛ. Lo tshapita yayela, tayɛna akambo amɔtshi wa diambo wakasalema etena kakotɔ Diolelo diaki Nzambi l’olongo.

^ od. 13 ondo wɛɛla waki Yeso wakoohola ampokami ande kɛnɛ kakakomɛ Arakɛlao w’ɔnaki Hɛrɔdɛ wa Woke. La ntondo ka nde mvɔ, Hɛrɔdɛ akasɔnɛ Arakɛlao dia mbɔhɛna dia mbolɛ Juda ndo lo bɛtshi dikina dia nkɛtɛ. Koko la ntondo ka nde ntatɛ mbolɛ, Arakɛlao akande lɔkɛndɔ l’otale otsha la Rɔmɔ dia tɔlɔmba lotshungɔ le Kayisa Ogistɛ.

^ od. 14 Dia mbeya awui akina, enda tshapita 9 ya dibuku Bible etshatɔ mɛtɛ?

^ od. 18 Okristo tshɛ wakayɔsɔnama oko okitami l’ɔkɔngɔ wa nyɔi k’okitami w’ekomelo wa lo olui wa ntondo w’akitami, mbuta ate wanɛ wakɛnyi “etatelo k’asui” lo 1914 bu l’atei wa “lɔlɔnga lɔnɛ.”—Mat. 24:8.