Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 2

Mmušo o Tswetšwe Legodimong

Mmušo o Tswetšwe Legodimong

MOKOTABA WA KGAOLO YE

Kamoo Modimo a ilego a lokišeletša batho ba gagwe bakeng sa go tswalwa ga Mmušo

1, 2. Ke tiragalo efe e kgolokgolo yeo e diragetšego historing ya lefase, gona ke ka baka la’ng go sa makatše gore ga se ya direga pepeneneng?

NA O ke o ipotšiše gore go ka ba go bile bjang ge nkabe o ile wa phela mehleng ya diphetogo tše dikgolo historing? Batho ba bantši ba ipotšiša seo. Eupša ipotšiše gore: Ge nkabe o phetše mehleng yeo ya diphetogo tše dikgolo, na o be o tla bona ditiragalo tšeo di tlišitšego diphetogo tšeo? Mohlomongwe nkabe o se wa di bona. Ditiragalo tšeo di ilego tša bontšha gore mebušo ya kgale e be e tla tšeelwa legato gomme gwa ngwalwa ka tšona dipukung tša histori gantši ga di direge pepeneneng. Ka mantšu a mangwe, diphetogo tše dintši tšeo di diregago historing di direga ka sephiring, e lego ka mošate, ka diofising tša baetapele ba setšhaba goba tša mmušo. Lega go le bjalo, diphetogo tšeo di kgoma batho ba dimilione.

2 Go thwe’ng ka tiragalo e kgolokgolo yeo e diregilego historing ya lefase? Tiragalo yeo e kgomile batho ba dimilione. Lega go le bjalo, ga se ya direga pepeneneng. Ee, re bolela ka go tswalwa ga Mmušo wa Modimo legodimong, e lego mmušo wa Mesia wo o holofeditšwego go tloga kgale woo kgauswinyane o tlago go fediša tshepedišo ye ka moka ya lefase ya dilo. (Bala Daniele 2:34, 35, 44, 45.) Ka ge batho ba se ba bona tiragalo ye ya bohlokwa ya go tswalwa ga Mmušo, na re swanetše go phetha ka gore Jehofa o ile a utela batho tiragalo yeo? Goba na o ile a lokišeletša batho ba gagwe bao ba botegago e sa le pele bakeng sa yona? Anke re boneng.

‘Motseta wa ka o tla Nkgorela Tsela’

3-5. (a) ‘Motseta wa kgwerano’ yo go boletšwego ka yena go Maleaki 3:1 e be e le mang? (b) Go be go tla direga’ng pele ‘motseta wa kgwerano’ a ka tla tempeleng?

3 Go tloga mehleng ya bogologolo, Jehofa o ile a rulaganya go lokišeletša batho ba gagwe bakeng sa go tswalwa ga Mmušo wa Mesia. Ka mohlala, ela hloko boporofeta bja Maleaki 3:1 bjo bo rego: “Bonang! Ke roma motseta wa ka go yo nkgorela tsela. Morena wa therešo yoo le mo tsomago o tla tla gateetee tempeleng ya Gagwe. O tla tla a na le motseta wa gagwe wa kgwerano yoo le mo ratago.”

4 Phethagalong ya mehleng yeno ya boporofeta bjo, Jehofa, yena “Morena wa therešo,” o tlile neng go tlo hlahloba bao ba mo hlankelago lapeng la lefaseng la tempele ya gagwe ya moya? Boporofeta bjo bo hlalosa gore Jehofa o be a tla tla le ‘motseta wa kgwerano.’ Motseta yoo e be e le mang? E be e le Kgoši Mesia, yena Jesu Kriste. (Luka 1:68-73) E le Kgoši yeo e bego e sa tšwa go kgethwa, Jesu o be a tla hlahloba le go hlwekiša batho ba Modimo mo lefaseng.—1 Pet. 4:17.

5 Lega go le bjalo, “motseta” wa pele yo go boletšwego ka yena go Maleaki 3:1 e be e le mang? Motseta yo o be a tla tšwelela nako e telele pele Kgoši Mesia a ka ba gona. Na go na le yo a ilego a ‘kgorela’ Kgoši Mesia tsela nywagasomeng ya pele ga 1914?

6. Ke mang yo a itlhatsetšego e le “motseta” yo go boletšwego ka yena e sa le pele yo a tlilego pele go tlo lokišeletša batho ba Modimo bakeng sa ditiragalo tšeo di bego di letše ka pele?

6 Kgatišong ye ka moka, re tla hwetša dikarabo tša dipotšišo tše bjalo historing e kgahlišago ya batho ba Jehofa ba mehleng yeno. Histori ye e bontšha gore karolong ya mafelelo ya lekgolo la bo-19 la nywaga, sehlopha se senyenyane sa batho ba botegago se ile sa tšwelela e le sehlopha se nnoši sa Bakriste ba therešo gare ga Bakriste ba bantši ba mankekišane. Sehlopha seo se ile sa tsebja e le Barutwana ba Beibele. Bao ba bego ba etelela pele gare ga bona, e lego Charles T. Russell le badirišani ba gagwe, ruri ba ile ba itlhatsela e le “motseta” yo go boletšwego ka yena e sa le pele, ba nea batho ba Modimo tlhahlo ya moya le go ba lokišeletša ditiragalo tšeo di bego di letše ka pele. Anke re ahlaahleng ditsela tše nne tšeo “motseta” yo a dirilego seo.

Go Rapela ka Therešo

7, 8. (a) Nywageng ya bo-1800, ke bomang ba mathomo ba go bontšha gore thuto ya go se hwe ga moya ke maaka? (b) Ke dithuto dife tše dingwe tšeo C. T. Russell le badirišani ba gagwe ba ilego ba di pepentšha e le maaka?

7 Barutwana bao ba Beibele ba be ba rapela pele ba ithuta ditherešo tša Beibele; ba dumelelana ka tšona, ba di kgoboketša ke moka ba di gatiša. Ka nywaga e makgolo, dikereke tša Bojakane di be di aparetšwe ke leswiswi la moya; dithuto tša tšona tše dintši di be di theilwe boheiteneng. Mohlala o mogolo wa dithuto tše bjalo ke thuto ya go se hwe ga moya (soul). Lega go le bjalo, nywageng ya bo-1800, batho ba sego kae bao ba bego ba ithuta Beibele ka mafolofolo ba ile ba sekaseka thuto yeo gomme ba hwetša gore ga e thekgwe ke Lentšu la Modimo. Henry Grew, George Stetson le George Storrs ba ile ba pepentšha maaka ao a Sathane ka go nea dipolelo ka sebete le ka go ngwala ka wona. * Mafelelong, mošomo wa bona o ile wa kgoma kudu C. T. Russell le badirišani ba gagwe.

8 Sehlopha se senyenyane sa Barutwana ba Beibele se ile sa hwetša gore dithuto tše dingwe gape tšeo di tswalanago le go se hwe ga moya le tšona di be di gakantšha e bile e le maaka—ka mohlala, thuto ya gore baloki ka moka ba ya legodimong goba gore Modimo o hlokofatša meoya ya batho ba kgopo mollong wa dihele o sa timego. Russell le badirišani ba gagwe ba ile ba pepentšha maaka ao ka sebete ka go ngwala dihlogo tše dintši ka ona, ka dipuku, dipukwana, dipampišana le dithero tše di gatišitšwego.

9. Makasine wa Zion’s Watch Tower o ile wa pepentšha bjang thuto ya Boraro Botee gore ke ya maaka?

9 Go oketša moo, Barutwana ba Beibele ba ile ba pepentšha thuto ya Boraro Botee yeo e bego e amogelwa ka gohle gore ke ya maaka. Ka 1887, makasine wa Zion’s Watch Tower o itše: “Mangwalo a bolela ka mo go kwagalago phapano magareng ga Jehofa le Morena wa rena Jesu, e bile a re botša kamoo ba tswalanago ka gona.” Ke moka sehlogo seo se ile sa re go a makatša gore “kgopolo ya gore Modimo ke Boraro Botee—bo-Modimo ba bararo go Modimo o tee, goba Modimo o tee ka go bo-Modimo ba bararo—e hlompšha kudu e bile e amogelwa ke batho ba bantši. Se se bontšha gabotse gore dikereke di be di ile ka boroko ge lenaba le be le di tlema ka diketane tša dithuto tša maaka.”

10. Makasine wa Morokami o ile wa bontšha bjang gore 1914 e be e tla ba ngwaga wa bohlokwa?

10 Go etša ge sehlogo seo se feletšego sa makasine wa Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence se itlhalosa, makasine wo o be o swaregile kudu ka go hlalosa diporofeto tša mabapi le go ba gona ga Kriste. Batlotšwa ba botegago bao ba bego ba ngwala makasine wo ba ile ba bona gore boporofeta bja Daniele bja mabapi le “mabaka a šupago” bo be bo kgoma nako ya go phethagala ga merero ya Modimo mabapi le Mmušo wa Mesia. Ga e sa le ba bolela go tloga ka bo-1870 gore mabaka ao a šupago a be a tlo fela ka 1914. (Dan. 4:25; Luka 21:24) Gaešita le ge bana babo rena ba mehleng yeo ba be ba se ba tšwa ba kwešiša ka botlalo bohlokwa bja ngwaga woo, ba ile ba phatlalatša kgole le kgauswi seo ba bego ba se tseba, le gona seo ba bego ba se phatlalatša se sa re kgoma.

11, 12. (a) Ngwanabo rena Russell o ile a reta mang ka seo a bego a se ruta? (b) Modiro wo o bego o dirwa ke Russell le badirišani ba gagwe nywagasomeng ya pele ga 1914 o be o le bohlokwa gakaaka’ng?

11 Russell le badirišani ba gagwe bao ba botegago ga se ba ka ba itheta gore ba utolotše ditherešo tšeo tša bohlokwa le go di kwešiša. Russell o ile a reta kudu batho bao ba butšego tsela. Ka godimo ga tšohle, o ile a reta Jehofa Modimo, e lego yena yo a ikarabelago ka go ruta batho ba Gagwe seo ba swanetšego go se tseba ge go swanetše gore ba se tsebe. Go molaleng gore Jehofa o ile a šegofatša maiteko a Russell le badirišani ba gagwe a go lemoga therešo go maaka. Ge nywaga e dutše e eya, ba ile ba fapana le go feta le Bojakane le go aroga go bjona.

Ngwanabo rena Russell le badirišani ba gagwe ba ile ba lwela ditherešo tša Beibele

12 Seo banna bao ba botegago ba ilego ba se dira go lwela therešo nywagasomeng ya pele ga 1914 e bile se se makatšago e le ruri! Ge re lebelela morago, makasine wa The Watch Tower and Herald of Christ’s Presence wa November 1, 1917, o itše: “Batho ba dimilione lehono ba lokologile poifong yeo e bakwago ke thuto ya mollo wa dihele le dithuto tše dingwe tša maaka . . . Lephoto la Therešo, leo le thomilego nywageng e fetago e masome a mane e fetilego, le gola ganyenyane-ganyenyane e bile le tla tšwela pele le gola go fihlela le aparetša lefase; le gona baganetši ba therešo ba tla leka go kgaphela morago ka lefsielo lephoto leo la therešo e le ge ba leka go dira gore therešo e se phatlalale le lefase.”

13, 14. (a) “Motseta” o ile a thuša bjang go kgorela Kgoši Mesia tsela? (b) Re ka ithuta’ng go bana babo rena bao ba phetšego nywageng ya ka godimo ga e lekgolo e fetilego?

13 Nagana ka se: Na batho ba ka ba ba ile ba itokišeletša mathomo a go ba gona ga Kriste ge nkabe ba be ba sa tsebe phapano gare ga Jesu le Tatagwe e lego Jehofa? Aowa! Le gona ba ka be ba se ba itokišeletša seo ge nkabe ba ile ba nagana gore mpho ya go se hwe e be e fo newa mang le mang, e sego batho ba sego kae bao ba latelago Kriste; e bile ba be ba ka se itokišeletše seo ge nkabe ba be ba nagana gore Modimo o hlokofatša batho ka mo go sa felego mollong wa dihele! Ka ntle le pelaelo, “motseta” o ile a kgorela Kgoši Mesia tsela!

14 Go thwe’ng ka rena lehono? Re ka ithuta’ng go bana babo rena bao ba phetšego nywageng ya ka godimo ga e lekgolo e fetilego? Le rena re swanetše go bala le go ithuta Lentšu la Modimo ka mafolofolo. (Joh. 17:3) Ge batho ba lefase le la go rata dilo tše di bonagalago ba bolawa ke tlala ya moya, eka rena re ka tšwela pele re iphepa ka dijo tša moya le go feta!—Bala 1 Timotheo 4:15.

“Etšwang go Yena Batho ba ka”

15. Ke’ng seo Barutwana ba Beibele ba ilego ba se lemoga ge nako e dutše e eya? (Bona le mongwalo wa ka tlase.)

15 Barutwana ba Beibele ba ile ba ruta gore batho ba swanetše go kgaogana le dikereke. Ka 1879, Morokami o ile wa bolela ka seo go thwego ke “kereke ya Babilona.” Na o be o bolela ka mopapa? Goba na o be o bolela ka Kereke ya Roma Khatolika? Dikereke tša Protestanta di boletše ka nywagakgolo e mentši gore Babilona yeo go bolelwago ka yona boporofeteng bja Beibele e emela Kereke ya Roma Khatolika. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya Barutwana ba Beibele ba ile ba lemoga gore dikereke ka moka tša Bojakane e be e le karolo ya “Babilona” ya mehleng yeno. Ka baka la’ng? Ka gobane ka moka ga tšona di be di ruta dithuto tša maaka tša go swana le tšeo go boletšwego ka tšona ka mo godimo. * Ge nako e dutše e eya, dikgatišo tša rena di ile tša bolela phaa seo batho ba dipelo tše dibotse bao ba bego ba tsena dikereke tša Babilona ba bego ba swanetše go se dira.

16, 17. (a) Bolumo ya Boraro ya puku ya Millennial Dawn le makasine wa Morokami di ile tša kgothaletša batho bjang gore ba kgaogane le bodumedi bja maaka? (b) Ke dilo dife tšeo di ilego tša dira gore batho ba se tšeele ditemošo tšeo godimo? (Bona mongwalo wa ka tlase.)

16 Ka mohlala, ka 1891, Bolumo ya Boraro ya puku ya Millennial Dawn e ile ya hlalosa gore Modimo o hlaswa Babilona ya mehleng yeno gomme ya re: “Modimo o šišimišwa ke dikereke ka moka tša Bojakane.” E okeditše ka gore bohle bao ba “sa dumelelanego le dithuto tša yona tša maaka le mekgwa ya yona, ga bjale ba laelwa gore ba tšwe go yona.”

17 Ka January 1900, sehlogo sa Morokami se ile sa eletša bao ba sa ingwadišitšego dikerekeng tša Bojakane gomme ba itokafatša ka go bolela gore: “Nna ke dumelelana le therešo, le gona ke ya kerekeng ka sewelo.” Sehlogo seo se ile sa botšiša gore: “Eupša na go dira se go nepagetše—go ema le therešo mola re sa dutše re eya dikerekeng? Na Modimo o letetše go kwa ga mohuta wo . . . e bile na o a go amogela le go go thabela? Le gatee. Motho yoo [setho sa kereke] o dirile kgwerano le kereke ge a be a eba setho sa yona, e bile o swanetše go latela melao ya kgwerano yeo ka moka go fihlela a . . . ipolela phatlalatša gore o tlogela kereke yeo goba gore ga a sa le setho sa yona.” Go theoša le nywaga, molaetša woo o ile wa ba matla le go feta. * Bahlanka ba Jehofa ba swanetše go kgaogana ka mo go feletšego le bodumedi bja maaka.

18. Ke ka baka la’ng go be go le bohlokwa gore batho ba tšwe go Babilona o Mogolo?

18 Ge nkabe ditemošo tše bjalo tša gore batho ba tšwe go Babilona o Mogolo di se tša ka tša tsebatšwa ka mehla, na Kriste Kgoši yeo e bego e sa tšwa go kgethwa a ka ba a ile a ba le sehlopha sa batlotšwa seo se bego se itokišitše mo lefaseng? Aowa, ka gobane ke feela Bakriste bao ba lokologilego bokgobeng bja Babilona bao ba ka rapelago Jehofa “ka moya le ka therešo.” (Joh. 4:24) Na le rena lehono re ikemišeditše go dula re se karolo ya bodumedi bja maaka? Anke re tšweleng pele re ekwa taelo e rego: “Etšwang go yena batho ba ka”!—Bala Kutollo 18:4.

Go Bokana Bakeng sa Borapedi

19, 20. Makasine wa Morokami o ile wa kgothaletša bjang batho ba Modimo gore ba bokane gotee bakeng sa borapedi?

19 Barutwana ba Beibele ba ile ba ruta gore badumedigotee ba swanetše go bokana gotee bakeng sa borapedi ge go kgonega. Ga se gwa lekana gore Bakriste ba therešo ba tšwe bodumeding bja maaka. Eupša ba bile ba swanetše go tšea karolo borapeding bjo bo sekilego. Ga e sa le makasine wa Morokami o thoma go gatišwa, o be o kgothaletša babadi ba wona gore ba bokane gotee bakeng sa borapedi. Ka mohlala, ka July 1880, Ngwanabo rena Russell o ile a anega diphihlelo tša leetong la gagwe la go tšama a ruta, a hlalosa kamoo diboka tše dintši tšeo a bilego go tšona di bego di kgothatša ka gona. Ke moka o ile a kgothaletša babadi ba makasine woo gore ba romele melaetša ya kamoo diboka tša bona di bego di sepela ka gona—yeo e mengwe ya yona e bego e tla gatišwa ka go Morokami. Morero wa seo e be e le ofe? “Ka moka ga rena re nyaka go tseba . . . kamoo Morena a le šegofatšago ka gona; e bile re nyaka go tseba ge e ba le swara diboka go swana le badumedigotee le rena.”

 

Charles Russell a na le sehlopha sa mehleng ya pele sa Barutwana ba Beibele kua Copenhagen, Denmark, ka 1909

20 Ka 1882, makasine wa Morokami o ile wa gatiša sehlogo se se rego, “Go Bokana Gotee.” Sehlogo seo se ile sa kgothaletša Bakriste gore ba sware diboka “bakeng sa go agana, go kgothatšana le go matlafatšana.” Se itše: “Ga go na taba gore motho o rutegile goba gore o na le bokgoni bjo itšego. Anke yo mongwe le yo mongwe a tle le Beibele ya gagwe, pampiri le phentshele, gomme le diriše thušo le ge e le efe yeo e lego gona go etša Concordance, . . . ka mo le ka kgonago. Kgethang taba yeo le nyakago go e ahlaahla; le kgopele Moya gore o le thuše go e kwešiša; ke moka le bale, le naganišiše, le bapišeng mangwalo gomme Modimo o tla le thuša go kwešiša therešo.”

21. Phuthego ya kua Allegheny, Pennsylvania e ile ya bea mohlala ofe o mobotse mabapi le diboka le go dira maeto a bodiši?

21 Ntlokgolo ya Barutwana ba Beibele e be e le kua Allegheny, Pennsylvania, U.S.A. Ge ba le moo, ba ile ba bea mohlala o mobotse wa go bokana gotee e le ge ba ekwa keletšo e buduletšwego yeo e lego go Baheberu 10:24, 25. (Bala.) Ka morago ga nywaga e mentši, ngwanabo rena yo mongwe wa motšofadi yo a bitšwago Charles Capen, o ile a gopola a eya dibokeng tšeo e sa le mošemanyana. O ngwadile gore: “Ke sa gopola lengwalo le lengwe leo le bego le ngwadilwe ka pente lebotong la holo ya Mokgatlo ya kopano. Le be le re: ‘Mong wa lena ke o tee, yena Kriste; gomme lena ka moka le bana ba motho.’ Ga ke lebale lengwalo leo—gare ga batho ba Jehofa ga go na baruti goba batho feela.” (Mat. 23:8) Ngwanabo rena Capen o ile a gopola le diboka tšeo di bego di ruta, kgothatšo e borutho gotee le maiteko a magolo a Ngwanabo rena Russell a go diša setho se sengwe le se sengwe sa phuthego.

22. Batho bao ba botegago ba ile ba arabela bjang keletšong ya gore ba be gona dibokeng tša Bokriste, gona re ka ithuta’ng go bona?

22 Batho ba botegago ba ile ba latela mohlala wo le go diriša tlhahlo yeo e bego e newa. Go ile gwa hlongwa diphuthego le dileteng tše dingwe tše bjalo ka Ohio le Michigan, ka morago tša hlongwa Amerika Leboa ka moka le dinageng tše dingwe. Ipotšiše gore: Na batho ba botegago ba ka ba ba ile ba itokišeletša go ba gona ga Kriste ge nkabe ba sa ka ba tlwaeletšwa go kwa keletšo e buduletšwego ya gore ba bokane gotee bakeng sa borapedi? Le gatee! Go thwe’ng ka rena lehono? Le rena re swanetše go ikemišetša go ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla, re diriše sebaka se sengwe le se sengwe go rapela gotee le go agana moyeng.

Go Dira Boboledi ka Mafolofolo

23. Morokami o ile wa bolela bjang ka mo go kwagalago gore batlotšwa ka moka ba swanetše go phatlalatša therešo?

23 Barutwana ba Beibele ba ile ba ruta gore batlotšwa ka moka ba swanetše go phatlalatša therešo. Ka 1885, Morokami o ile wa re: “Ga se ra swanela go lebala gore motlotšwa yo mongwe le yo mongwe o tloleditšwe go dira boboledi (Jes. 61:1), o bileditšwe bodiredi.” Tokollo ya 1888 e be e na le temošo e rego: “Thomo ya rena e molaleng . . . Ge e ba re e hlokomologa gomme re ipeela sehlare sa ntšhirela, go ra gore re bahlanka ba go tšwafa e bile re tla ba re ipontšha re sa swanelegele tokelo ye e kgolo ya go tlotšwa.”

24, 25. (a) Ngwanabo rena Russell le badirišani ba gagwe ba ile ba dira’ng gape go feta go fo kgothaletša batho go dira boboledi? (b) Mmapatši yo mongwe wa dipuku tša bodumedi o ile a hlalosa bjang modiro wa gagwe ‘mehleng ya ge go be go se na dikoloi’?

24 Ngwanabo rena Russell le badirišani ba gagwe ga se ba fo kgothaletša batho go dira boboledi. Ba ile ba thoma le go gatiša dipampišana tšeo di bego di bitšwa Bible Students’ Tracts, tšeo ka morago di ilego tša bitšwa Old Theology Quarterly. Babadi ba Morokami ba ile ba newa dipampišana tše gore ba di abele batho mahala.

Re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na modiro wa boboledi o tla pele bophelong bja ka?’

25 Bao ba bego ba tšea karolo bodireding bja nako e tletšego ba be ba bitšwa babapatši ba dipuku tša bodumedi. Charles Capen yo go boletšwego ka yena pejana, e be e le yo mongwe wa bona. Ka morago o ile a gopola ka gore: “Ke be ke diriša mebapa ya United States Government Geological Survey go nthuša go šoma tšhemo yeo ke bego ke e abetšwe kua Pennsylvania. Mebapa ye e be e bontšha ditsela ka moka, e lego seo se ilego sa nthuša gore ke kgone go fihla ditikologong ka moka tša moo ke sepela ka maoto. Ka dinako tše dingwe ka morago ga go sepela matšatši a mararo nageng ka moka ke tšama ke tšea diotara tša batho tša dipuku tša Studies in the Scriptures, ke be ke hira pere le karikana gore ke kgone go išetša batho dipuku tšeo ba di kgopetšego. Ge letšatši le ka dikela ke sa le tseleng, gantši ke be ke robala magaeng a balemi ba ditikologong tšeo. Mehleng yeo go be go se na dikoloi.”

Mmapatši wa dipuku tša bodumedi. Bona “Chart of the Ages” yeo e thadilwego ka lehlakoreng la karikana

26. (a) Ke ka baka la’ng batho ba Modimo ba be ba swanetše go dira modiro wa boboledi gore ba itokišeletše pušo ya Kriste? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

26 Ruri mehleng yeo go be go nyakega sebete le phišego go dira boboledi. Na Bakriste ba therešo ba ka ba ba ile ba itokišeletša pušo ya Kriste ge nkabe ba sa ka ba rutwa bohlokwa bja modiro wa boboledi? Le gatee! Go ba gona, modiro woo e be e tla ba leswao le legolo la go bontšha go ba gona ga Kriste. (Mat. 24:14) Batho ba Modimo ba ile ba swanelwa ke go itokišeletša go etiša pele modiro woo wa go phološa maphelo. Le rena lehono re swanetše go ipotšiša gore: ‘Na modiro wa boboledi o tla pele bophelong bja ka? Na ke dira boikgafo e le gore ke tšee karolo ka botlalo go wona?’

Mmušo wa Modimo o Tswetšwe!

27, 28. Moapostola Johane o bone’ng ponong, gona Sathane le batemona ba gagwe ba ile ba arabela bjang ge Mmušo wa Mesia o be o tswalwa?

27 Mafelelong, ngwaga wa bohlokwa wa 1914 o ile wa fihla. Go etša ge re boletše mathomong a kgaolo ye, ga go na motho yo a bonego ditiragalo tšeo tša bohlokwa tša legodimong. Lega go le bjalo, moapostola Johane o ile a bontšhwa pono yeo e ilego ya hlalosa ditaba ka tsela ya seswantšhetšo. Akanya ka se: Johane o bona “pontšho e kgolo” legodimong. “Mosadi” wa Modimo, e lego mokgatlo wa dibopiwa tša moya tša legodimong, o ile a ima ke moka a belega ngwana wa mošemanyana. Re botšwa gore go se go ye kae ngwana yo wa seswantšhetšo o tla “buša ditšhaba ka moka ka molamo wa tšhipi.” Lega go le bjalo, ka morago ga gore ngwana yo a belegwe, o ile a “ubulwa a išwa go Modimo le sedulong sa gagwe sa bogoši.” Ke moka gwa kwagala lentšu le le hlabošago legodimong le re: “Bjale go tlile phološo le matla le mmušo wa Modimo wa rena le matla a Kriste wa gagwe.”—Kut. 12:1, 5, 10.

28 Ga go pelaelo gore seo Johane a se bonego ponong yeo e be e le go tswalwa ga Mmušo wa Mesia. Ruri tiragalo yeo e be e kgahliša, eupša ga se ya kgahla batho ka moka. Sathane le batemona ba gagwe ba ile ba lwa le barongwa ba botegago bao ba bego ba eteletšwe pele ke Mikaele, goba Kriste. Mafelelo e bile afe? Re bala gore: “Drakone e kgolo ya lahlwa, yona noga ya kgale yeo e bitšwago Diabolo le Sathane, yeo e timetšago lefase ka moka; ya lahlelwa lefaseng gomme barongwa ba yona ba lahlwa le yona.”—Kut. 12:7, 9.

Ka 1914, Barutwana ba Beibele ba ile ba thoma go lemoga pontšho ya go ba gona ga Kriste mo go sa bonagalego

29, 30. Ka morago ga gore Mmušo wa Mesia o tswalwe, maemo a ile a fetoga bjang (a) mo lefaseng? (b) kua legodimong?

29 Nako e telele pele ga 1914, Barutwana ba Beibele ba ile ba bolela gore ngwageng woo go be go tla thoma mehla ya mathata. Eupša le bona ga se ba ka ba nagana gore seo se be se tla phethagala tlwaa ka moo ba se boletšego ka gona. Go etša ge seo Johane a se bonego ponong se bontšha, ka nako yeo Sathane o be a tla thoma go ba le tutuetšo e matla kudu bathong. Ponong yeo go boletšwe gore: “Go madimabe lefase le lewatle, gobane Diabolo o theogetše go lena a galefile kudu, ka ge a tseba gore o na le nako e kopana.” (Kut. 12:12) Ka 1914, ntwa ya pele ya lefase e ile ya thoma gomme pontšho ya go ba gona ga Kriste a le matleng a mmušo ya thoma go phethagala lefaseng ka moka. Go be go thomile ‘mehla ya bofelo’ ya tshepedišo ye ya dilo.—2 Tim. 3:1.

30 Lega go le bjalo, legodimong go be go tletše lethabo. Sathane le batemona ba gagwe ba be ba rakilwe sa ruri. Pego ya Johane e re: “Ka baka leo, thabang lena magodimo le bao le dulago go ona!” (Kut. 12:12) Ka ge bjale magodimo a hlwekišitšwe gomme Jesu a beilwe sedulong e le Kgoši, Mmušo wa Mesia o be o loketše go gata mogato bakeng sa batho ba Modimo ba mo lefaseng. O be o tla gata mogato ofe? Go etša ge re bone mathomong a kgaolo ye, Kriste e le ‘motseta wa kgwerano’ o be a tla thoma pele ka go hlwekiša bahlanka ba Modimo mo lefaseng. Seo se be se tla bolela’ng?

Nako ya go Lekwa

31. Maleaki o boletše’ng e sa le pele mabapi le nako ya go hlwekišwa, gomme boporofeta bjoo bo ile bja thoma go phethagala bjang?(Bona le mongwalo wa ka tlase.)

31 Maleaki o boletše e sa le pele gore mogato wa go hlwekišwa o be o ka se be bonolo. O ngwadile gore: “Ke mang yo a tlago go kgotlelela letšatši la go tla ga gagwe, le gona ke mang yo a tlago go ema ge a tšwelela? Ka gobane o tla etša mollo wa motološi wa tšhipi gomme a etše le sesepe sa mohlatswi.” (Mal. 3:2) Ruri mantšu ao a ile a phethagala! Go thoma ka 1914, batho ba Modimo mo lefaseng ba ile ba welwa ke diteko tše dikgolo le mathata ka go latelana. Ge Ntwa ya Pele ya Lefase e dutše e kgatlampana, Barutwana ba bantši ba Beibele ba ile ba tlaišwa o šoro le go golegwa. *

32. Ke mathata afe ka mokgatlong ao a ilego a kgoma batho ba Modimo ka morago ga 1916?

32 Ka mokgatlong le gona go ile gwa tsoga mathata. Ka 1916, Ngwanabo rena Russell o ile a hwa a na le nywaga e 64 feela, ka go re’alo a tlogela batho ba bantši ba Modimo ba gakanegile. Ka morago ga lehu la gagwe go ile gwa bonagala gore ba bangwe ba be ba mo lebelela e le moetapele wa bona. Gaešita le ge Ngwanabo rena Russell a be a sa nyake go lebelelwa ka tsela yeo, ba bantši ba be ba šetše ba mo dirile modingwana wa bona. Ba bantši ba ile ba nagana gore ka morago ga lehu la gagwe go be go fedile ka therešo yeo e bego e utologa ganyenyane-ganyenyane, e bile ba bangwe ba ile ba ganetša o šoro maiteko a go tšwela pele ka modiro. Kgopolo yeo e ile ya baka bohlanogi bjo bo ilego bja aroganya mokgatlo.

33. Dilo tšeo di sa kago tša phethagala di ile tša leka batho ba Modimo bjang?

33 Teko e nngwe e bile dilo tšeo ba bego ba di letetše tšeo di sa kago tša phethagala. Gaešita le ge Morokami o be o nepile gore Mabaka a Bantle a be a tla fela ka 1914, bana babo rena ba be ba se ba hlwa ba kwešiša seo se bego se tla direga ngwageng woo. (Luka 21:24) Ba be ba nagana gore ka 1914, Kriste o be a tlo tšea monyadiwa wa gagwe e lego batlotšwa gore ba yo buša le yena legodimong. Seo ga se sa ka sa phethagala. Mafelelong a 1917, Morokami o ile wa tsebiša gore lebaka la puno la nywaga e 40 le be le tla fela ka seruthwane sa 1918. Eupša modiro wa boboledi ga se wa ka wa kgaotša. O ile wa tšwela pele o atlega le ka morago ga ngwaga woo. Makasine wo o ile wa re puno e be e fedile eupša go šetše nako ya go budutša. Lega go le bjalo, ba bantši ba ile ba tlogela go hlankela Jehofa ka baka la ge dilo tšeo ba bego ba di letetše di sa ka tša phethagala.

34. Ke teko efe e kgolokgolo yeo e ilego ya tšwelela ka 1918, gona ke ka baka la’ng Bojakane bo ile bja nagana gore batho ba Modimo ba be ba ‘hwile’?

34 Teko e kgolokgolo e tšweletše ka 1918. J. F. Rutherford, yo a ilego a hlatlama C. T. Russell go eteleleng pele batho ba Modimo, o ile a golegwa le bana babo rena ba bangwe ba šupago bao ba bego ba na le maikarabelo. Ba ile ba ahlolwa ka go hloka toka gore ba fetše nywaga e mentši kgolegong ya mmušo kua Atlanta, Georgia, U.S.A. Ka nakwana, go ile gwa bonagala eka modiro wa batho ba Modimo o kgaoditše. Baruti ba bantši ba Bojakane ba ile ba thaba. Ba ile ba nagana gore ka ge ga bjale bao ba bego ba bonagala e le baetapele ba be ba golegilwe, ntlokgolo kua Brooklyn e tswaletšwe gomme modiro wa boboledi o šitišwa kua Amerika le Yuropa, gona Barutwana bao ba Beibele ba go lapiša ba be ba ‘hwile’—ba ka se sa ba hlokiša boroko. (Kut. 11:3, 7-10) Ruri ba be ba fošitše!

Nako ya go Tsoga!

35. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a dumelela mathata gore a wele batho ba gagwe, gomme o ile a dira’ng go ba thuša?

35 Baganetši ba therešo ba be ba sa tsebe gore Jesu ke yena a bego a dumelela mathata ao gore a wele batho ba gagwe ka gobane ka nako yeo Jehofa o be a dutše “go etša motološi le mosekiši wa silifera.” (Mal. 3:3) Jehofa le Morwa wa gagwe ba be ba kgodišegile gore mollong woo wa diteko go be go tla tšwa babotegi bao ba sekišitšwego, bao ba hlwekišitšwego le bao ba swanelegago kudu go hlankela Kgoši. Go tloga mathomong a 1919, go ile gwa ba molaleng gore moya wa Modimo o be o dirile seo manaba a batho ba gagwe a bego a nagana gore ga se kgonege. Babotegi ba be ba tsošitšwe! (Kut. 11:11) Go molaleng gore ka nako yeo Kriste o be a phethagatša leswao le legolo la pontšho ya mehla ya bofelo. O ile a kgetha “mohlanka yo a botegago le wa temogo,” e lego sehlopha se senyenyane sa batlotšwa bao ba bego ba tla etelela pele batho ba gagwe ka go ba nea dijo tša moya ka nako e swanetšego.—Mat. 24:45-47.

36. Ke’ng seo se ilego sa bontšha gore batho ba Modimo ba be ba tsoga moyeng?

36 Ngwanabo rena Rutherford le badirišani ba gagwe ba ile ba lokollwa kgolegong ka March 26, 1919. Gateetee wona ngwageng woo go ile gwa rulaganywa kopano ya selete ka September. Go ile gwa dirwa dithulaganyo tša go thoma go gatiša makasine wa bobedi wo o bego o tla bitšwa The Golden Age. Ka ge o be o tlo sepedišana le Morokami, o be o hlametšwe go sepedišwa tšhemong. * Wona ngwageng woo go ile gwa gatišwa le tokollo ya mathomothomo ya Bulletin, yeo ga bjale e lego pukwana ya Seboka sa Bophelo bja Rena le Bodiredi bja Bokriste. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, kgatišo ye e be e dutše e kgothaletša batho go tšea karolo ka mafolofolo bodireding. Ka ntle le pelaelo, ga e sa le go tloga ka 1919 go fihla lehono le, bodiredi bja ntlo le ntlo bo be bo dutše bo etišwa pele.

37. Nywageng ya ka morago ga 1919, ba bangwe e ile ya ba baradia ka ditsela dife?

37 Modiro wa boboledi o ile wa tšwela pele o hlwekiša bahlanka ba Kriste, ka gobane baikgogomoši le baikgantšhi bao ba bego ba le gare ga bona ba ile ba gana go o dira ka ge ba be ba o tšeela fase. Bao ba bego ba gana go kgatha tema modirong wo ba ile ba kgaogana le babotegi bao. Nywageng ya ka morago ga 1919, baradia ba bangwe ba ile ba galefa gomme ba thoma go seba le go thomeletša bahlanka ba Jehofa ba botegago gaešita le go thekga batlaiši ba bona.

38. Katlego le diphenyo tša balatedi ba Kriste ba mo lefaseng di re nea bohlatse bofe?

38 Eupša go sa šetšwe ditlhaselo tše bjalo, balatedi ba Kriste ba mo lefaseng ba ile ba tšwela pele ba atlega kudu moyeng. Phenyo le ge e le efe le katlego le ge e le efe tšeo ba bilego le tšona go tloga ka nako yeo di re nea bohlatse bjo matla bja gore Mmušo wa Modimo o a buša! Ke feela ka thekgo ya Modimo le tšhegofatšo ya gagwe—tšeo a di neago ka Morwa wa gagwe le ka Mmušo wa Mesia—moo sehlopha se senyenyane sa batho ba sa phethagalago se bego se ka dula se fenya Sathane le tshepedišo ye ya gagwe e kgopo!—Bala Jesaya 54:17.

Ngwanabo rena Rutherford a nea polelo e matla kopanong ya selete dikgwedi tše sego kae ka morago ga go lokollwa kgolegong

39, 40. (a) Tše dingwe tša dibopego tša kgatišo ye ke dife? (b) Go ithuta puku ye go ka go hola bjang?

39 Dikgaolong tše di latelago, re tlo ahlaahla seo Mmušo wa Modimo o šetšego o se fihleletše mo lefaseng nywageng e lekgolo ga e sa le o tswalwa kua legodimong. Karolo e nngwe le e nngwe ya puku ye e tla sekaseka sebopego sa moswananoši sa modiro wa Mmušo wo mo lefaseng. Kgaolong e nngwe le e nngwe, go tla ba le lepokisi la poeletšo leo le tlago go thuša yo mongwe le yo mongwe wa rena go bona gore Mmušo wa Modimo ke pušo ya kgonthe. Dikgaolong tša mafelelo, re tlo ahlaahla seo se tlago go direga ge Mmušo woo o etla kgauswinyane go tlo fediša batho ba kgopo gomme o tliša lefase la paradeise. Go ithuta kgatišo ye go tla go hola bjang?

40 Sathane o nyaka gore o se sa ba le tumelo go Mmušo wa Modimo. Eupša Jehofa o nyaka go tiiša tumelo ya gago gore e tle e go šireletše le go go matlafatša. (Baef. 6:16) Ka gona, re go kgothaletša gore o ithute kgatišo ye ka thapelo. Dula o ipotšiša gore: ‘Na Mmušo wa Modimo ke wa kgonthe go nna?’ Ge Mmušo wo e ka ba wa kgonthe go wena gona bjale, e bile o o thekga ka potego le ka mafolofolo, go na le kgonagalo ya gore o be gona ge batho ka moka ba tla be ba bona gore Mmušo wa Modimo ke wa kgonthe le gore o a buša!

^ par. 7 Ge o nyaka go ithuta mo go oketšegilego ka Grew, Stetson le Storrs, bala puku ya Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo, matlakala 45-46.

^ par. 15 Gaešita le ge Barutwana ba Beibele ba ile ba bona bohlokwa bja gore batho ba tšwe dikerekeng tšeo di bego di gwerane le lefase, ka nywaga e mentši ba ile ba tšwela pele ba tšea batho bao ba bego ba dumela go topollo e bile ba ipolela gore ba ineetše go Modimo e le bana babo bona ba Bakriste, gaešita le ge batho bao e be e se Barutwana ba Beibele.

^ par. 17 Selo se sengwe seo se ilego sa dira gore batho ba se tšeele godimo ditemošo tša mehleng yeo ke gore di be di šoma kudu go mohlatswana wa Kriste wa ditho tše 144 000. Go kgaolo 5 re tlo ithuta gore pele ga 1935 go be go naganwa gore “lešaba le legologolo,” go etša ge le hlaloswa bjalo go Kutollo 7:9, 10 ka go King James Version, le be le tla akaretša mašaba a batho bao ba lego dikerekeng tša Bojakane le gore ba be ba tla putswa ka go newa maemo a bobedi legodimong ka gobane ba ile ba thekga Kriste go fihla mafelelong.

^ par. 31 Ka September 1920, makasine wa The Golden Age (ga bjale o bitšwa Phafoga!) o ile wa gatiša tokollo e kgethegilego yeo e bego e hlalosa ditiragalo tše mmalwa tšeo di diragetšego kua Canada, Engelane, Jeremane le United States tša ge bana babo rena ba be ba tlaišwa nakong ya ntwa, tše dingwe tša tšona di be di šiiša dinamana tša mmele. Lega go le bjalo, nywagasomeng ya pele ga ntwa ya pele ya lefase ba be ba sa tlaišwe o šoro go swana le ka tsela yeo.

^ par. 36 Nywageng e mentši e fetilego, Morokami o be o ngwalelwa ditho tša mohlatswana gore di ikage moyeng.