1, 2. Ɛzɩma Bibl ŋgʋ payaɣ se Traduction du monde nouveau yɔ, kɩkpazɩ Ɛsɔ hɩɖɛ ɛsɔdaa?

ÐƖWƐ piya wiye 2 décembre 1947 tanaŋ tɛɛ. Niŋkaɣ kaawɛɛ nɛ wɩsɩ ñakaɣ pazɩ ɖɔɖɔ. Brooklyn Betɛɛlɩ taa koobiya abalaa patam numwaa nabɛyɛ paɣzɩ tʋmɩyɛ sɔsɔɖɛ naɖɩyɛ labʋ Niyuu Yɔrɩkɩ ɛjaɖɛ taa. Pɩɩkɛ tʋmɩyɛ nɖɩ ɖɩpɔzɩ pana ñaɣʋ siŋŋ yɔ, ɛlɛ palabɩ tʋmɩyɛ nɖɩ pɩnzɩ 12 nɛ po-ɖoŋ kpeekpe. Pɩkɔm nɛ pɩtalɩ kujuka 13 mars 1960 wiye lɛ, pɛtɛzɩ Bibl kɩfalʋʋ nakʋyʋ taa tɔm ɖɛzʋʋ. Pɩlabɩ fenasɩ naadozo pʋwayɩ pʋ-tɔbʋʋ lɛ se 18 juin 1960 wiye lɛ, palabɩ kigbeɣluu nakʋyʋ Manchester, Aŋgletɛɛrɩ ɛjaɖɛ taa. Nɛ kɩ-taa Koobu Nathan Knorr lɩzɩ Bibl ŋgʋ payaɣ se Les Saintes Écritures. Traduction du monde nouveau yɔ, kɩ-kɛdɛzaɣ hɔɔlʋʋ aŋglɛɛ taa. Nathan Knorr kaayɔɔdɩ tɔm ndʋ yɔ, ndʋ tɔm welisiyaa tɩŋa maɣzaɣ ɖɔɖɔ. Ɛyɔɔdɩnɩ taa leleŋ se: ‘Sɔnɔ evemiye ɖɩnɛ, ɖɩkɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa mba pɛwɛ ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ yɔ pa-tɩŋa payɩ taa leleŋ evemiye!’ Mbʋ pʋyɔɔ yɔ Bibl kɩfalʋʋ kʋnɛ kɩwɛnɩ wɛtʋ kɩbandʋ sakɩyɛ, nɛ tɩ-taa natʋyʋ lɛ se pama Ɛsɔ hɩɖɛ maɣmaɣ kɩ-taa tam sakɩyɛ.

² Biblwaa sakɩyɛ taa patɩma Ɛsɔ hɩɖɛ. Ɛlɛ Yehowa sɛyaa patam numwaa kaɖɩnɩ Sataŋ ajitu ndʋ ɛlakaɣ se ɛhɩzɩ Ɛsɔ hɩɖɛ ɛyaa ñʋŋ taa yɔ. Traduction du monde nouveau ŋgʋ palɩzɩ puwiye yɔ, kɩ-kɔɔnɔɔ tɔm yɔɔdaɣ se: “Bibl kʋnɛ kɩ-wɛtʋ kajalaɣ ñɩndʋ lɛ se kɩpɩsɩnɩ Ɛsɔ hɩɖɛ lona wena a-taa paahɩzɩ-ɖɩ yɔ.” Toovenim taa lɛ, paama Bibl ŋgʋ kɩ-taa Ɛsɔ hɩɖɛ tam ɛzɩ 7000 mbʋ yɔ. Ðɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩyɔɔdɩ se toovenim taa lɛ Bibl ŋgʋ, kɩkpazɩɣ ɖa-Caa weyi ɛwɛ ɛsɔdaa yɔ, ɛ-hɩɖɛ ɛsɔdaa: Hɩɖɛ nɖɩ lɛ Yehowa.

3. (a) Ɛbɛ ɖo-koobiya kaakɔm nɛ patɩlɩ Ɛsɔ hɩɖɛ yɔɔ? (b) Egipiti Lɩʋ 3:13, 14 tɔbʋʋ lɛ suwe? (Kalɩ aɖakaɣ “Ɛsɔ hɩɖɛ tɔbʋʋ.”)

³ Kiɖe tɛɛ lɛ, Bibl Kpɛlɩkɩyaa kaatɩlaa se Ɛsɔ hɩɖɛ tɔbʋʋ lɛ se “ma lɛ ma.” (Egipiti Lɩʋ 3:14) Pʋyɔɔ 1^er mars 1926 tɛ Feŋuu Tilimiye (fransɩɩ taa) yɔɔdaa se: “Yehowa hɩɖɛ tɔbʋʋ lɛ se weyi ɛwɛ ɛ-tɩ yɔɔ yɔ, . . . weyi ɛfɛyɩnɩ ɖɩbazɩyɛ yaa ɖɩtɛnɖɛ yɔ.” Ɛlɛ mba pɛɖɛzaɣ Traduction du monde nouveau taa tɔm yɔ papaɣzɩ pa-tʋmɩyɛ lɛ, Yehowa kaatɛm sɩnʋʋ ɛ-samaɣ nɛ kanɩɩ  pɩ-taa se Yehowa hɩɖɛ tɔbʋʋ tɩkɛ yem se ɛwɛɛ, ɛlɛ ɛ-hɩɖɛ tɔbʋʋ kpem lɛ se ɛkɛ Ɛsɔ weyi ɛwɛnɩ tamaɣ nɛ tʋma yɔ. Pɛkpɛlɩkaa nɛ panɩɩ pɩ-taa se Yehowa hɩɖɛ tɔbʋʋ lɛ se “eyeki nɛ pɩlakɩ.” Toovenim eyeba nɛ kedeŋa nɛ ɛyaa pɛwɛɛ, nɛ ɛwɛɛ nɛ eyeki se ɛ-sɔɔlɩm nɛ ɛ-tamaɣ pala. Ɛlɛ, ɛbɛ yɔɔ pɩcɛyaa kpem se pakpazɩ Ɛsɔ hɩɖɛ ɛsɔdaa? Nɛ ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩɖʋ nesi tʋmɩyɛ nɖɩ?

4, 5. (a) Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩlakɩ adɩma nɛ ɖɩyɔɔdʋʋ se “Ña-hɩɖɛ ɛsɛɛ” yɔ, ɛbɛ ɖɩwɛɛ nɛ ɖɩpɔzʋʋ? (b) Ɛzɩmtaa Ɛsɔ kaɣ ñalʋʋ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ? (c) Nɛ ɛbɛ ɛkaɣ labʋ se ɛñalɩ ɖɩ-yɔɔ?

⁴ Ɛsɔ sɔɔlaa se pakpazɩ ɛ-hɩɖɛ ɛsɔdaa. Mbʋ Yesu calɩ pɔzʋʋ kɩɖaʋ adɩma taa yɔ, pɩwɩlɩɣ kpayɩ kpayɩ se Yehowa kajalaɣ lɩmaɣza lɛ se pañalɩ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ. Yesu yɔɔdaa se: “Ña-hɩɖɛ ɛsɛɛ.” (Maatiyee 6:9) Alɩwaatʋ ndʋ ɖɩyɔɔdʋʋ tɔm ndʋ ɖa-adɩma taa yɔ, ɛbɛ keekee ɖiɖiɣni pɔzʋʋ?

⁵ Ɛzɩ ɖɩkpɛlɩkʋʋ takayaɣ kanɛ ka-ñʋʋ 1 taa yɔ, nɔɔ kʋyʋmaɣ wɛ wondu naadozo ndʋ Yesu kaapɔzɩ kɩɖaʋ adɩma taa nɛ Yehowa tamaɣ pɛ-hɛkʋ taa. Nɛ “Ña-hɩɖɛ ɛsɛɛ” kɛ mbʋ Yesu pɔzɩ adɩma taa yɔ, pɩ-taa nabʋyʋ. Lɛɛbʋ yɔ: “Ñe-Kewiyaɣ ɛkɔɔ, ñɔ-sɔɔlɩm ɛla.” (Maatiyee 6:10) Ye mbʋ, ɛzɩ ɖɩpɔzʋʋ Yehowa se eyele nɛ e-Kewiyaɣ kɔɔ nɛ ɛ-sɔɔlɩm la yɔ, mbʋ ɖɔɖɔ ɖɩpɔzʋʋ se Yehowa eyele nɛ ɛ-hɩɖɛ sɛɛ. Pʋ-tɔbʋʋ lɛ se ɖɩwɛɛ nɛ ɖɩpɔzʋʋ Yehowa se ɛñalɩ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ, eyele nɛ ɛzɩma pepisi ɛ-hɩɖɛ kpaɣnɩ ɖooo Edɛɛnɩ kaɖaɣ taa yɔ, pɩñɔɔzɩ. Ɛzɩma Yehowa kaɣ cosuu adɩma ana a-yɔɔ? Ɛyɔɔdaa se: “Mankaɣ pɩsʋʋ kiɖeɖee ma-hɩɖɛ sɔsɔyɛ, nɖɩ ipisi-ɖɩ ajɛɛ taa yɔ.” (Ezekɩyɛɛlɩ 36:23; 38:23) Yehowa kaɣ ñalʋʋ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ kedeŋa kpeekpe ɛzɩdaa alɩwaatʋ ndʋ ɛkaɣ hɩzʋʋ kɩdɛkɛdɩm Armaagedɔɔ wiye yɔ.

6. Ɛbɛ ɖɩpɩzɩɣ ɖɩla nɛ Ɛsɔ hɩɖɛ sɛɛ?

⁶ Mbʋ pɩlabɩ ɛyaa wezuu caɣʋ taa yɔ, pɩwɩlɩɣ se Yehowa ha nʋmɔʋ se ɛ-sɛyaa ɩɖʋ nesi ɛ-hɩɖɛ yɔɔ ñalʋʋ tʋmɩyɛ taa. Toovenim lɛ, ɛyaa ɩɩpɩzɩɣ pala nɛ Ɛsɔ hɩɖɛ wɛɛ kele kele nɛ pɩkɩlɩ. Hɩɖɛ nɖɩ ɖɩtɛm wɛʋ kele kele yaa cɩɖɩ cɩɖɩ kiya. Ye mbʋ ɛzɩma ɖɩpɩzɩɣ nɛ ɖɩñalɩ ɖɩ-yɔɔ yɔ? Izaayii yɔɔdaa se: “Yehowa yoyaa kpeekpe Kɩbaɣlʋ, e-yeke pɩwɛɛ se ɩcɔna se ɛwɛ kele kele.” Nɛ Yehowa maɣmaɣ yɔɔdɩ ɛ-samaɣ tɔm se: “Pakaɣ sam ma-hɩɖɛ. . . . Pakaɣ seu sɔɔndʋ Izrayɛɛlɩ tɛ Ɛsɔ.” (Iz. 8:13, nwt; 29:23) Ye mbʋ, ye ɖɩcɔŋnɩ Ɛsɔ hɩɖɛ se ɖɩwɛ ŋgee nɛ lɛɛna, se ɖɩkɩlɩ hɩla lɛɛna tɩŋa payɩ yaa ye ɖɩñaŋ mbʋ ɖɩsɩŋnaa nɛ ɖɩsɩɣnɩ lalaa se pakpaɣ-ɖɩ se ɖɩwɛ kele kele yɔ, pʋbʋ lɛ ɖɩñalɩɣ Ɛsɔ hɩɖɛ yɔɔ lɛ. Kɔzɩ kɔzɩ lɛ, ye ɖitisaa se Yehowa kɛnɩ ɖe-wiyaʋ nɛ ɖɩɖɔŋ ɛ-paɣtʋ yɔɔ nɛ ɖa-laŋɩyɛ pilim yɔ, ɖɩwɩlɩɣ se ɖiseɣ Yehowa hɩɖɛ sɔɔndʋ nɛ ɖɩñaŋ-ɖɩ.—Ad. 3:1; Natʋ 4:11.

7, 8. (a) Ɛbɛ yɔɔ Yehowa yeba se alɩwaatʋ sakɩyɛ ɛɖɛɛ pʋcɔ nɛ ɛ-hɩɖɛ wɛɛ ɛ-samaɣ yɔɔ? (b) Ɛbɛ taa ɖɩkaɣ tazʋʋ lɛɛlɛɛyɔ?

⁷ Kpaɣnɩ pɩnzɩ 1870 waa taa lɛ, ɖa-alɩwaatʋ taa Ɛsɔ sɛyaa labɩnɩ tʋmɩyɛ Ɛsɔ hɩɖɛ pa-takayɩsɩ taa. Ðɩkpaɣ ɛzɩ août 1879 tɛ Feŋuu Tilimiye nɛ hendu takayaɣ (Song of the Bride [Asɛyʋ hendu]) ŋga palɩzɩ pɩnaɣ kʋyʋmaɣ ŋga ka-taa yɔ; pama Ɛsɔ hɩɖɛ takayɩsɩ nzɩ sɩ-taa. Ɛlɛ pɩwɛ ɛzɩ Yehowa nawa se pʋcɔ nɛ payaa ɛ-samaɣ nɛ ɛ-hɩɖɛ ɛyaa kpeekpe ɛzɩdaa lɛ, pɩwɛɛ se kɔɖɔ waɖɛ sɔsɔɖɛ nɖɩ ɖɩ-paɣtʋ yɔɔ. Ɛzɩma Yehowa ñɔɔzɩ kajalaɣ Bibl Kpɛlɩkɩyaa mba se pɩsa nɛ payaa-wɛ nɛ ɛ-hɩɖɛ?

⁸ Ye ɖɩpɩsɩ pɩnzɩ 1800 waa kɛdɛzaɣ alɩwaatʋ taa nɛ pɩnzɩ 1900 waa kajalaɣ alɩwaatʋ taa yɔ, ɖɩnaɣ ɛzɩma Yehowa sɩnɩ ɛ-sɛyaa se panɩɩ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ toovenim tɔm taa camɩyɛ yɔ. Yele nɛ ɖɩtazɩ toovenim mbʋ pɩ-taa naadozo taa.

9, 10. (a) Ɛbɛ yɔɔ kajalaɣ Feŋuu Tilimiye takayɩsɩ ñɩkaɣ niye Yesu yɔɔ nɛ pɩkɩlɩɣ? (b) Kpaɣnɩ pɩnaɣ 1919 lɛ, lɛɣzɩtʋ ndʋ kɔma? (c) Nɛ pee wena pɩlʋlaa? (Kalɩ aɖakaɣ “Ɛzɩma Feŋuu Tilimiye kpazɩ Ɛsɔ hɩɖɛ ɛsɔdaa yɔ.”)

⁹ Kajalaɣ lɛ, Yehowa sɛyaa kɔm nɛ peɖiɣzina se Ɛsɔ hɩɖɛ tɔm cɛyaa pɩdɩɩfɛyɩ. Kajalaɣ Bibl Kpɛlɩkɩyaa siɣsiɣ tɩnaa kaamaɣzaa se kɩhɛyʋʋ pʋ-ñʋʋ taa ɖʋtʋ kɛnɩ Bibl taa wɩlɩtʋ ndʋ tɩ-tɔm kɩlɩ cɛyʋʋ yɔ. Pʋyɔɔ Feŋuu Tilimiye ñɩkaɣ niye Yesu yɔɔ nɛ pɩkɩlɩɣ. Ðɩkpaɣ kɩɖaʋ kʋnɛ: Paalɩzɩ kajalaɣ Feŋuu Tilimiye lɛ, pama Yesu hɩɖɛ pɩɖɔɔ nɛ pɩkɩlɩ Yehowa hɩɖɛ. 1^er juillet 1976 tɛ Feŋuu Tilimiye yɔɔdaɣ kajalaɣ Bibl Kpɛlɩkɩyaa tɔm lɛ, ɖɩtɔm se pakɩlaɣ Yesu haʋ “lone nɖɩ ɛtaawɛɛna yɔ.” Ɛlɛ alɩwaatʋ kɔm nɛ tɩɖɛɣ lɛ, Yehowa sɩnɩ-wɛ nɛ peɖiɣzina se Bibl taa lɛ, Ɛsɔ hɩɖɛ tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ. Ɛzɩma pitukuni Bibl Kpɛlɩkɩyaa? Feŋuu Tilimiye kʋyʋmɖɩyɛ nɖɩ, ɖɩtɔm se kpaɣnɩ kɔzɩ kɔzɩ pɩnaɣ 1919 nɛ pɩɖɛɣ lɛ, “papaɣzɩ Mesiya Caa Yehowa hɩɖɛ ɖʋʋ nɛ pɩkɩlɩ.” Toovenim taa lɛ, kpaɣnɩ pɩnaɣ 1920 nɛ piwolo pɩnaɣ 1929 lɛ, pama Feŋuu Tilimiye taa Yehowa hɩɖɛ pɩcɛzɩ tam 6500.

¹⁰ Ðo-koobiya ɖʋ Ɛsɔ hɩɖɛ yɔɔ ñamtʋ ndʋ pɩpɔzaa yɔ nɛ pawɩlɩ se pɔsɔɔlɩ-ɖɩ. Ɛzɩ Moyizi yɔ, papaɣzɩ ‘yaʋ [Yehowa] hɩɖɛ.’ (Wayɩ Wayɩ Paɣtʋ 32:3; Keɣa 33:4) Nɛ ɛzɩ Yehowa kaayɔɔdʋʋ Masɩ taa yɔ, ɛna ɛzɩma pawɩlaa se pɔsɔɔlɩ ɛ-hɩɖɛ yɔ nɛ ɛlabɩ-wɛ lootiye.—Keɣa 118:132; Ebree 6:10.

11, 12. (a) Pɩnaɣ 1919 ɖɛwa nɛ pɩla pazɩ lɛ, ɛzɩma ɛgbɛyɛ takayɩsɩ lɛɣzaa? (b) Ɛbɛ yɔɔ Yehowa hɔŋaɣ ɛ-sɛyaa lɩmaɣza nɛ ewokina? (c) Ɛbɛ yɔɔ ɛlakaɣ mbʋ?

¹¹ Nabʋlɛ lɛ, Krɩstʋ ñɩma toovenim mba nɩ tʋmɩyɛ nɖɩ Ɛsɔ ɖʋ-wɛ yɔ, ɖɩ-tɔbʋʋ camɩyɛ. Pɩnaɣ 1919 ɖɛwa nɛ pɩla pazɩ lɛ, pituzi patam numwaa mba pɛɖɛɣaɣ Ɛsɔ sɛyaa nɔɔ yɔ se patazɩ Izaayii natʋ tɔm taa. Kpaɣnɩ alɩwaatʋ ndʋ lɛ, ɖa-takayɩsɩ ñɩkaɣ nesi ɖɔ-tɔm susuu tʋmɩyɛ yɔɔ na. Ɛbɛ yɔɔ tɔm ndʋ tɩ-taa nɩʋ kaakɛnɩ “tɔɔnaɣ kɩyakʋ ŋgʋ pɩmʋnaa yɔ” kɩ-yɔɔ?—Maatiyee 24:45.

¹² Pʋcɔ nɛ pɩnaɣ 1919 talɩɣ lɛ, Feŋuu Tilimiye tɩtazɩ Izaayii natʋ tɔm ndʋ tɩyɔɔdʋʋ se: “Mɩkɛnɩ ma-aseɣɖe tɩnaa, [Yehowa] tɔŋna, nɛ ma-lɩmɖʋyʋ weyi manpalaa nɛ malɩzɩ yɔ,”  tɩ-taa wiɖiyi kaaʋ. (Kalɩ Izaayii 43:10-12.) Ɛlɛ pɩnaɣ 1919 ɖɛwa nɛ pitileɖi lɛ, ɖa-takayɩsɩ paɣzɩ Bibl taa tɔm ndʋ tɩ-tɔm yɔɔdʋʋ nɛ siseɣtiɣ patam numwaa tɩŋa se pala tʋmɩyɛ nɖɩ Yehowa ɖʋ-wɛ yɔ: Nɖɩ lɛ se palɩzɩ aseɣɖe ɛ-yɔɔ. Toovenim taa lɛ, kpaɣnɩ pɩnaɣ 1925 nɛ ŋwolo pɩnaɣ 1931 lɛ, patazɩ Izaayii ñʋʋ 43 taa Feŋuu Tilimiye takayɩsɩ 57 taa; nɛ paa takayaɣ ŋga lɛ kɔyɔɔdaa se Izaayii takayaɣ taa tɔm ndʋ, titukuuni Krɩstʋ mba na. Pɩnaɣ kaɣlaa se pɩnzɩ nzɩ sɩ-taa Yehowa wɛɛ nɛ ɛhɔŋ ɛ-sɛyaa lɩmaɣza se awɛɛ tʋmɩyɛ nɖɩ ɛɖʋ-wɛ se pala yɔ, ɖɩ-yɔɔ na. Ɛbɛ yɔɔ? Ɛlabɩ mbʋ se pɩsa nɛ “pacalɩnɩ-wɛ takʋʋ nɛ pana.” (1 Timootee 3:10) Pʋcɔ nɛ Ɛsɔ hɩɖɛ wɛɛ Bibl Kpɛlɩkɩyaa yɔɔ lɛ, pɩwɛɛ se pa-tʋma ɩwɩlɩ Yehowa se pɔsɔɔlɩ toovenim taa se pɛkɛ ɛ-aseɣɖe tɩnaa.—Luka 24:47, 48.

13. Suwe Bibl yɔɔdaa nɛ pɩwɩlɩɣ se Ɛsɔ hɩɖɛ yɔɔ ñalʋʋ tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ?

¹³ Nabudozo lɛ, Yehowa samaɣ kɔm nɛ katɩlɩ mbʋ piyeba nɛ Yehowa hɩɖɛ yɔɔ ñalʋʋ tɔm cɛyɩ yɔ. Pɩnzɩ 1920 waa taa lɛ, pɔkɔm nɛ pana se Yehowa hɩɖɛ yɔɔ ñalʋʋ tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ pɩtɩŋa payɩ. Ɛzɩma Bibl yeki se ɖɩnɩɩ tɔm sɔsɔtʋ ndʋ tɩ-taa? Maɣzɩ kɩɖaŋ ɛnɛ ɩ-naalɛ ɩ-yɔɔ: Ɛbɛ yɔɔ kpem Ɛsɔ kaalɩzɩ Izrayɛɛlɩ piya Egipiti mba yomiye taa? Yehowa yɔɔdaa se ɛlabɩ mbʋ se ‘ɛ-hɩɖɛ ɛsɛɛ tɛtʋ kpeekpe yɔɔ.’ (Egipiti Lɩʋ 9:16) Nɛ Izrayɛɛlɩ piya kʋyɩ Yehowa yɔɔ lɛ, ɛbɛ yɔɔ ɛna sɩ-pʋtɔdɩyɛ nɛ ekpeɣ-sɩ? Yehowa yɔɔdɩ peeɖe ɖɔɖɔ se: “Ma-hɩɖɛ yɔɔ malabɩ mbʋ, se pataapisi-ɖɩ ajɛɛ hɛkʋ taa.” (Ezekɩyɛɛlɩ 20:8-10, nwt) Lɔŋ weyi Bibl hɔɔlɩŋ ɛnɛ nɛ lɛɛŋ pɛkpɛlɩkɩ Bibl Kpɛlɩkɩyaa?

14. (a) Pɩnzɩ 1920 waa tɛŋaɣ lɛ, tɔm ndʋ taa Ɛsɔ samaɣ kaanɩwa? (b) Bibl Kpɛlɩkɩyaa nɩ tɔm ndʋ tɩ-taa lɛ, ɖoŋ weyi pɩkɔm nɛ pɩwɛɛnɩ pɔ-tɔm susuu tʋmɩyɛ yɔɔ? (Kalɩ aɖakaɣ “Mbʋ kpem pɩpɩzɩɣ nɛ pituzi ɛyʋ se esusi tɔm yɔ.”)

¹⁴ Pɩnzɩ 1920 waa tɛŋaɣ lɛ, Bibl Kpɛlɩkɩyaa nɩ tɔm ndʋ Izaayii kaayɔɔdɩ pɩlakɩ pɩnzɩ 2700 yɔ, tɩ-taa camɩyɛ. Izaayii yɔɔdɩ Yehowa tɔm se: “Mbʋ yɔ ŋtalɩ ña-samaɣ se ña-hɩɖɛ ɛsɛɛ.” (Iz. 63:14) Bibl Kpɛlɩkɩyaa kɔm nɛ panɩɩ pɩ-taa se pɩtɩkɛ pa-ñʋʋ yabʋ tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ, ɛlɛ Yehowa hɩɖɛ yɔɔ ñalʋʋ tɔm kɩlɩnɩ cɛyʋʋ. (Iz. 37:20; Ezekɩyɛɛlɩ 38:23) Takayaɣ ŋga payaɣ se Prophétie yɔ, kɔyɔɔdɩ pɩnaɣ 1929 taa tobi se: “Yehowa hɩɖɛ yɔɔ ñalʋʋ kɛnɩ tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ pɩwɛɛ se wondu kɩlɩzɩtʋ kpeekpe ɩmaɣzɩɣ yɔ.” Ɛzɩma Ɛsɔ sɛyaa ɖaɣnɩ nɩʋ tɔm tʋnɛ tɩ-taa camɩyɛ yɔ, piseɣti-wɛ se palɩzɩ aseɣɖe Yehowa yɔɔ nɛ pɩñalɩ ɛ-hɩɖɛ yɔɔ.

15. (a) Pɩnzɩ 1930 waa paɣzaɣ lɛ, tɔm ndʋ taa koobiya kaanɩwa? (b) Nɛ alɩwaatʋ kaatalaa se pala we?

¹⁵ Pɩnzɩ 1930 waa paɣzaɣ lɛ, koobiya kaanɩ pɩ-taa camɩyɛ se Ɛsɔ hɩɖɛ tɔm cɛyaa, patɩlɩ tʋmɩyɛ nɖɩ paɖʋ-wɛ se pala yɔ kpayɩ kpayɩ, nɛ patɩlɩ ɖɔɖɔ tɔm ndʋ tɩ-yɔɔ pɩwɛɛ se paa ɛyʋ weyi lɛ ecosi yɔ camɩyɛ. Lɛɛlɛɛyɔ alɩwaatʋ talaa se Yehowa ɛha ɛ-sɛyaa waɖɛ nɛ payaa-wɛ nɛ ɛ-hɩɖɛ ɛyaa ɛzɩdaa kpayɩ. Pɩsa nɛ ɖɩna ɛzɩma pɩɖɔma nɛ pɩlakɩ mbʋ yɔ lɛ, iyele nɛ ɖɩyɔɔdɩ mbʋ pɩlaba nɛ pɩɖɛɛ yɔ, pɩ-taa nabʋyʋ tɔm.

16. (a) Nʋmɔʋ kɩbaŋʋ ŋgʋ yɔɔ Yehowa tɩŋnaa nɛ ɛkpazɩ ɛ-hɩɖɛ ɛsɔdaa? (b) Ðooo kajalaɣ taa lɛ, ɛjaɖɛ nɖɩ kaakɛ Ɛsɔ samaɣ?

¹⁶ Nʋmɔʋ kɩbaŋʋ ŋgʋ kɩ-yɔɔ Yehowa tɩŋnaa nɛ ɛkpazɩ ɛ-hɩɖɛ ɛsɔdaa yɔ, ŋgʋ yɔ: Eyeba se payaa samaɣ nakɛyɛ nɛ ɛ-hɩɖɛ tɛtʋ yɔɔ. Kpaɣnɩ pɩnaɣ 1513 P.P.Y nɛ pɩɖɛɛ lɛ, Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ kaakɛnɩ Yehowa samaɣ nɛ kɛwɛɛ e-lone taa tɛtʋ yɔɔ. (Iz. 43:12) Ɛlɛ Izrayɛɛlɩ piya tɩɖɔ ɛgbɛyɛ nɖɩ pa nɛ Ɛsɔ paaɖʋwa yɔ, ɖɩ-paɣtʋ yɔɔ nɛ pɩnaɣ 33 taa lɛ, silesi taabalɩyɛ nɖɩ ɖɩɩwɛ sɩ nɛ Ɛsɔ pɛ-hɛkʋ taa yɔ. Pɩlabɩ pazɩ pʋwayɩ lɛ Yehowa lɩzɩ “sɩɩnaa layaa hɛkʋ taa samaɣ nakɛyɛ se payaa-kɛ ɛ-hɩɖɛ.” (Tʋma Labʋ 15:14) Samaɣ kɩfalaɣ ŋga pɔkɔm nɛ payaa se “Ɛsɔ tɛ Izrayɛɛlɩ.” Krɩstʋ wayɩ tɩŋɩyaa patam numwaa wɛnɩ Izrayɛɛlɩ ŋgʋ kɩ-taa, nɛ palɩnɩ ajɛɛ ndɩ ndɩ taa.—Galaatɩ 6:16.

17. Sataŋ tɩŋnɩ ajitu ndʋ yɔɔ nɛ epiti ɛyaa?

 ¹⁷ Pɩtalɩ pɩnaɣ 44 lɛ, papaɣzɩ Krɩstʋ wayɩ tɩŋɩyaa yaʋ se “Krɩstʋ Tɩnaa.” (Tʋma Labʋ 11:26) Kajalaɣ taa lɛ, hɩɖɛ nɖɩ ɖiyekaɣ se patɩlɩ Krɩstʋ ñɩma toovenim mba na. (1 Pɩyɛɛrɩ 4:16) Ɛlɛ, ɛzɩ pɔyɔɔdʋʋ mɩla nɛ kalɩɣa eduuye taa yɔ, Sataŋ tɩŋnɩ ajitu yɔɔ nɛ eyele se mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ, pakpaɣ ŋgee hɩɖɛ nɖɩ ɖɔɖɔ. Piyeba nɛ pɩnzɩ mɩnɩŋ sakɩyɛ taa lɛ, pɩwɛɛ kaɖɛ se paɖʋ tʋkaɣ Krɩstʋ ñɩma toovenim mba nɛ mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ, pɛ-hɛkʋ taa. Ɛlɛ wɛtʋ ndʋ tɩpaɣzɩ lɛɣzʋʋ “cɛbʋ wiye” yaa kʋm alɩwaatʋ taa. Kʋm alɩwaatʋ paɣzɩ pɩnaɣ 1914 taa. Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa Ɛsɔ tiyiyaa paɣzɩ tayʋʋ Krɩstʋ ñɩma toovenim mba nɛ mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ, pɛ-hɛkʋ taa.—Maatiyee 13:30, 39-41.

18. Ɛbɛ sɩnɩ ɖo-koobiya nɛ pana se pɩpɔzɩ-wɛ hɩɖɛ kɩfaɖɛ?

¹⁸ Pasɩ yom siɣsiɣ tʋ pɩnaɣ 1919 taa nɛ pɩtɛ lɛ, Yehowa sɩnɩ ɛ-samaɣ nɛ katɩlɩ tʋmɩyɛ nɖɩ paɖʋ-kɛ se kala yɔ. Kpaɣ ɖɩɣa nɛ ŋwolo ɖɩɣa tɔm susuu sɩnaa nɛ paɖʋ tʋkaɣ pa nɛ mba payaɣ pa-tɩ se Krɩstʋ mba yɔ, pɛ-hɛkʋ taa lɛɛ lɛɛ. Panɩ tɔm ndʋ tɩ-taa nɛ pitileɖi lɛ, peɖiɣzina se hɩɖɛ nɖɩ payaɣ-wɛ se “Bibl Kpɛlɩkɩyaa” yɔ, ɖɩɩtasɩɣ sɩnʋʋ se patɩlɩ-wɛ camɩyɛ. Pe-wezuu caɣʋ taa lɛ, pa-kajalaɣ kaɖʋwa tɩkɛ se pɛkpɛlɩkɩ Bibl yeke na, ɛlɛ pa-kajalaɣ kaɖʋwa lɛ se palɩzɩ aseɣɖe Ɛsɔ yɔɔ nɛ pakpazɩ ɛ-hɩɖɛ ɛsɔdaa. Ye mbʋ hɩɖɛ nɖɩ papɩzɩɣ nɛ pakpaɣ nɛ ɖɩmʋnɩ tʋmɩyɛ nɖɩ palakɩ yɔ? Pocosi tɔm tʋnɛ tɩ-yɔɔ pɩnaɣ 1931 taa.

19, 20. (a) Lɩmaɣza kɩbana wena mba powobi pɩnaɣ 1931 taa kigbeɣluu yɔ pakpaɣ? (b) Pakpaɣ hɩɖɛ kɩfaɖɛ nɖɩ lɛ, ɛbɛ ɖo-koobiya laba?

¹⁹ Bibl Kpɛlɩkɩyaa 15000 mbʋ yɔ kaawobi kigbeɣluu nakʋyʋ Colombus, Ohio tɛtʋ taa Etaazuunii ɛjaɖɛ taa, juillet 1931 taa. Pana kigbeɣluu ɖʋtʋ takayaɣ lɛ, pɩlabɩ-wɛ piti. Pama masɩ sɔsɔsɩ J nɛ W ka-kajalaɣ hayʋʋ yɔɔ. Ɛyaa wɛɛ nɛ pɔpɔzʋʋ pa-tɩ se: “Ɛzɩ masɩ nzɩ sɩ-tɔbʋʋ lɛ suwe?” Piyeba nɛ ɛyaa wɛɛ nɛ pekpekiɣ tɔm ndɩ ndɩ. Pɩkɔm nɛ pɩtalɩ kujuka 26 juillet wiye lɛ, Koobu Joseph Rutherford yɔɔdɩ tɔm natʋyʋ se: “Ðɩsɔɔlaa se ɖɩkpaɣ hɩɖɛ naɖɩyɛ, nɖɩ ɖɩñɩnɩɣ se patɩlɩnɩ-ɖʋ nɛ payaa-ɖʋ. Hɩɖɛ nɖɩ yɔ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa.” Peeɖe ɛyaa ɖiɣzini masɩ nzɩ paama takayaɣ yɔɔ yɔ, sɩ-tɔbʋʋ. Palɩzɩ hɩɖɛ nɖɩ nɛ Izaayii 43:10 taa.

²⁰ Ɛyaa mba pewelisaɣ tɔm puwiye yɔ, pakpalɩ sakɩyɛ nɛ pɩwɩlɩ se petisi tɩ-yɔɔ. Pɩtɩŋnɩ Raadiyoo yɔɔ lɛ, ɛjaɖɛ hɔɔlʋʋ kiya nɩ mbʋ pɩɩlabɩ Colombus tɛtʋ taa yɔ. Ernest nɛ Naomi Barber pɛwɛ Ositralii, pɔtɔzʋʋ mbʋ pɩɩlaba yɔ pɩ-yɔɔ. Pɔyɔɔdaa se: “Papaɣzɩ kpalʋʋ Amerika lɛ, Melbourne taa koobiya kʋyɩ kpaka nɛ papaɣzɩ kpalʋʋ nɛ pɛwɛɛ kpalʋʋ yɔɔ. Ðɩɩkaɣ sɔʋ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-yɔɔ!” *

21. Ɛzɩma hɩɖɛ kɩfaɖɛ nɖɩ ɖiyeba nɛ tɔm susuu tʋmɩyɛ ɖɛɛnɩ ɛzɩdaa?

²¹ Ɛsɔ sɛyaa kpaɣ Bibl taa hɩɖɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa  lɛ, pɩsɔzɩ-wɛ ɖoŋ se pala tɔm susuu tʋmɩyɛ. Edward nɛ Jessie Grimes pɛkɛ nʋmɔʋ lɩzɩyaa Etaazuunii ɛjaɖɛ taa nɛ paawobi kigbeɣluu ŋgʋ pɩnaɣ 1931 taa Colombus tɛtʋ taa. Pɔyɔɔdaa se: “Ðɩkʋyɩ ɖɩɣa lɛ ɖɩɩkɛ Bibl Kpɛlɩkɩyaa, ɛlɛ ɖɩpɩsaɣ lɛ ɖɩkɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa. Ða-taa kaawɛ leleŋ se lɛɛlɛɛyɔ ɖɩwɛnɩ hɩɖɛ nɖɩ ɖɩsɩɣnɩ-ɖʋ se ɖɩkpazɩ ɖɛ-Ɛsɔ hɩɖɛ ɛsɔdaa yɔ.” Kigbeɣluu tɛma lɛ, Aseɣɖe Tɩnaa nabɛyɛ tɩŋaɣnɩ nʋmɔʋ nakʋyʋ yɔɔ se patalɩ kaɖʋwa ŋga. Peheyiɣ ɖɩɣdʋ ɛyaa mba pɛkɛnaa yɔ lɛ, pɛcɛlɩ-ɩ takayaɣ nakɛyɛ; pama kɔ-yɔɔ se: “YEHOWA Aseɣɖe Tʋ mɛnkɛnaa nɛ monsusuu ɖɛ-Ɛsɔ YEHOWA Kewiyaɣ tɔm.” Toovenim, Ɛsɔ samaɣ taa kaawɛ leleŋ se Yehowa hɩɖɛ kaawɛ kɔ-yɔɔ; nɛ kaañɔɔzɩ ka-tɩ ɖɔɖɔ se kosusi ɖɩ-tɔm paa le.—Iz. 12:4.

22. Ɛbɛ wɩlɩɣ se ɛyaa sɩm Ɛsɔ samaɣ sɔnɔ?

²² Yehowa seɣtuu ɖo-koobiya patam numwaa nɛ pakpaɣ hɩɖɛ nɖɩ papɩzɩɣ nɛ patɩlɩnɩ-wɛ yɔ, pɩlakɩ pɩnzɩ sakɩyɛ yɔ. Ɛlɛ kpaɣnɩ pɩnaɣ 1931 lɛ, Sataŋ pɩzaa nɛ eyele se pataatɩlɩ Ɛsɔ samaɣ na? Ɛpɩzaa nɛ eyele nɛ ɖa nɛ coocinaa ɖɩkpɛndɩ nɛ ɖɩla kʋyʋm na? Pɩlɩ, pɩtɩla mbʋ! Halɩ lɛɛlɛɛyɔ kpem ɛyaa wɛɛ nɛ patɩlɩɣ se ɖɩkɛ Ɛsɔ tɛ Aseɣɖe Tɩnaa. (Kalɩ Mikee 4:5; Malakiya 3:18.) Ða pasɩmnɩ Ɛsɔ hɩɖɛ, mbʋ labɩna nɛ ɛyaa mba payaɣ-ɖɩ samaɣ taa yem kpayɩ yɔ, pakpakɩɣ-wɛ ɛzɩ pɛkɛ Yehowa Aseɣɖe Tɩnaa yɔ. Patɩmɛsɩ toovenim Ɛsɔ sɛtʋ ɛzɩ pɛmɛsʋʋ nabʋyʋ pʋʋ wayɩ yɔ; ɛlɛ toovenim Ɛsɔ sɛtʋ “[kpaɖɩ] pʋŋ lɛɛŋ nɛ piyisi.” (Iz. 2:2) Toovenim taa lɛ, lɛɛlɛɛyɔ pakpazɩ Yehowa hɩɖɛ nɛ ɛ-sɛtʋ ɛsɔdaa kpem.

23. Ɛzɩ pɔyɔɔdʋʋ Keɣa 120:5 taa yɔ, Yehowa yɔɔ toovenim tɔm ndʋ kpazɩɣ-ɖʋ ɖoŋ?

²³ Ðɩtɩlʋʋ se Yehowa kaɣ ɖɔ-yɔɔ huuzuu nɛ Sataŋ nɛ ɛ-ɛjaɖɛ paapɩzɩɣ nɛ palabɩ-ɖʋ nabʋyʋ yɔ, pɩkpazɩɣ-ɖʋ ɖoŋ pɩdɩɩfɛyɩ. (Keɣa 120:5) Pʋyɔɔ lɛ, ɖa nɛ Keɣa maɖʋ ɖa-lɩmaɣza lakɩ kʋyʋma. Ɛmawa se: “Kanɩ leleŋ, samaɣ ŋga [kɛ-Ɛsɔ kɛ Yehowa] yɔ, nɛ ɛjaɖɛ nɖɩ Ɛsɔ yaɣ-ɖɩ se ɛ-pʋyʋ yɔ, ɖɩhɛzaa.”—Keɣa 32:12.