Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 5

Belemgbunli Ne Maa Wienyi Bie Ta

Belemgbunli Ne Maa Wienyi Bie Ta

TILE NE BODANE

Nyamenle menli dele nɔhalɛ mɔɔ fane Belemgbunlililɛ ne, zolɛ neavolɛma, ye maanlema, nee deɛmɔti ɔhyia kɛ bɛdi nɔhalɛ la abo

1, 2. Adenle boni azo a Gyisɛse hilele kɛ ɔle adekilevolɛ mɔɔ ze nrɛlɛbɛ a?

 FA YE kɛ adekilevolɛ bie mɔɔ lɛ anwubielɛ kpalɛ la ɛlɛfa bɛ akpɔsa suakpole kɛnlɛma bie azo. Ɛ nee menli mɔɔ ɛ nee bɛ lua la ɛnze sua ne azo fee, yemɔti bɛtie edwɛkɛ biala mɔɔ ahenle ne baha la. Ɔdwu mekɛ ne bie a ɛ nee menli mɔɔ ɛ nee bɛ lua la akunlu a anrɛɛ bɛnwu sua ne azo ninyɛne ngɛnlɛma mɔɔ bɔ zo mɔɔ bɛbanwu bɛ la ndɛndɛ. Noko saa ɛbiza ahenle mɔɔ ɔ nee bɛ lua la ɛhye mɔ anwo edwɛkɛ a, ɔmbua wɔ kɔkpula ye mekɛ kpalɛ nu, fane dɔɔnwo ne ala, wɔ mekɛ mɔɔ bɛlɛbikye deɛ ne anwo la. Mekɛ ɛlɛkɔ la, akee ɛ nye die nrɛlɛbɛ mɔɔ ɔda ye ali la anwo, ɔluakɛ ɔka mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛnwu ye la ɔkile wɔ wɔ mekɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛnwu ye la anu.

2 Nɔhalɛ Keleseɛnema nee menli mɔɔ bɛlɛkɔ akpɔsa ne la tɛnlabelɛ ne le ko. Yɛlɛfa anyelielɛ yɛazukoa suakpole kɛnlɛma bie anwo debie, ‘suakpole mɔɔ Nyamenle ɛwula ye aze,’ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne. (Hib. 11:10) Mɔɔ ɛnee Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ɔboale ye ɛdoavolɛma ne ɔmanle bɛnyianle zɔhane Belemgbunlililɛ ne anwo ndelebɛbo kpole. Asoo ɔbuale bɛ kpuyia ne mɔ amuala na ɔhanle debie biala mɔɔ fane Belemgbunlililɛ ne anwo la ɔhilele bɛ ɛkɛ ne ala? Kyɛkyɛ. Ɔhanle kɛ: “Melɛ edwɛkɛ dɔɔnwo meka mekile bɛ, noko kɛkala, bɛnrɛhola ɔ muala anu sɔ.” (Dwɔn 16:12) Gyisɛse, adekilevolɛ mɔɔ ze nrɛlɛbɛ kpole la anga edwɛkɛ mɔɔ ye ɛdoavolɛma ne ɛnrɛde ɔ bo la angile bɛ.

3, 4. (a) Kɛzi Gyisɛse ɛhɔ zo ɛhilehile nɔhavoma Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo debie ɛ? (b) Duzu a yɛbazuzu nwo wɔ tile ɛhye anu a?

3 Nɔe ne mɔɔ aleɛ kye a Gyisɛse bawu la yɛɛ ɔhanle edwɛkɛ mɔɔ wɔ Dwɔn 16:12 la a. Ɛnee kɛzi Gyisɛse bahilehile Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkɛ nu ahile nɔhavoma wɔ ye ewule nzi ɛ? Ɔmanle ye ɛzoanvolɛma ne anwosesebɛ kɛ: ‘Nɔhalɛ ne anwo sunsum ne bamaa bɛanwu nɔhalɛ ne amuala.’ a (Dwɔn 16:13) Bie a yɛbaha sunsum nwuanzanwuanza ne anwo edwɛkɛ kɛ ɔle adekilevolɛ mɔɔ lɛ abotane. Gyisɛse dua sunsum ne azo kilehile ye ɛdoavolɛma debie biala mɔɔ ɔhyia kɛ bɛnwu ye wɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo wɔ mekɛ mɔɔ fɛta kɛ bɛnwu ye la.

4 Bɛmaa yɛzuzu kɛzi Gyihova sunsum nwuanzanwuanza ne ɛboa Keleseɛnema mɔɔ bɛdi nɔhalɛ la yemaa bɛnyia Belemgbunlililɛ ne anwo ndelebɛbo kpole la anwo. Mɔɔ lumua la, yɛbazuzu yɛ ndelebɛbo mɔɔ fane mekɛ mɔɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne bɔle ɔ bo kɛ ɔdi tumi la anwo. Akee yɛbazuzu mɔɔ maa bɛnwu bɛdabɛ mɔɔ bɛbali tumi wɔ Belemgbunlililɛ ne anu, ye maanlema nee bɛ anyelazo ne anwo. Awieleɛ kolaa ne, yɛbazuzu kɛzi Kelaese ɛdoavolɛma ɛnyia ndelebɛbo mɔɔ fɛta wɔ nɔhalɛ mɔɔ bɛdi bɛamaa Belemgbunlililɛ ne la anwo.

Bɛdele Ɛvolɛ Titile Bie Abo

5, 6. (a) Belemgbunlililɛ ne mɔɔ bɛvale bɛziele ɛkɛ nee ɛbuhenle ne anwo nzuzulɛ mɔɔ ɛndenrɛ la boni a Baebolo Sukoavoma ne nyianle a? (b) Duzu ati a ɔnle kɛ nzuzulɛ zɔhane mɔ mɔɔ ɛndenrɛ la maa yɛ adwenle yɛ yɛ kesee kɛ asoo ɛnee Gyisɛse ɛlɛkile ye ɛdoavolɛma ne adenle ɛ?

5 Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ buluku ɛhye Tile 2 ne anu la, Baebolo Sukoavoma ne vale ɛvolɛ dɔɔnwo hanle kɛ 1914 bayɛ ɛvolɛ titile mɔɔ Baebolo ngapezo bara nu a. Noko bɛliele bɛlile wɔ zɔhane mekɛ ne kɛ Kelaese ɛralɛ ne bɔle ɔ bo wɔ 1874, mɔɔ kile kɛ ɔbɔle ye tumililɛ bo wɔ 1878 na ɔnrɛli tumi bɔkɔɔ kɔkpula October 1914. Ɛbuhenle ne bahɔ zolɛ wɔ 1874 yeahɔdwu 1914 na yeahɔwie menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛbaboɔboa bɛ nloa wɔ anwuma la azo. Asoo nzuzulɛ mɔɔ le kɛ ɛhye mɔ mɔɔ ɔndenrɛ la maa yɛ adwenle nu yɛ yɛ kesee kɛ asoo ɛnee Gyisɛse ɛlɛdua sunsum nwuanzanwuanza ne azo ahile zɔhane nɔhavoma ne adenle ɔ?

6 Kyɛkyɛ! Dwenle ndonwo ne mɔɔ yɛvale yɛbɔle ɔ bo la anwo bieko. Asoo adenduvoma ne nzuzulɛ ne mɔɔ ɔndenrɛ nee kpuyia mɔɔ bɛ nye ɛbolo bɛlɛbiza la bamaa yeayɛ kɛ bɛnlɛ adekilevo ne anu anwodozo ɔ? Kyɛkyɛ! Zɔhane ala a ɔnva nwo kɛ ɔdwu mekɛ bie a Nyamenle menli bɔ mɔdenle kɛ bɛte Gyihova bodane bie mɔ abo kolaa na mekɛ adwu kɛ sunsum nwuanzanwuanza ne bahile bɛ adenle ahɔ zɔhane nɔhalɛ ne anwo la, ɔda ali wienyi kɛ Gyisɛse ɛlɛkile bɛ adenle. Ɛhye ati, nɔhavoma ne fi bɛ ɛhulolɛ nu maa bɛtenrɛ bɛ, na bɛbɛlɛ bɛ nwo aze bɛkakyi bɛ nzuzulɛ.​—Gye. 4:6.

7. Sunsum nu wienyi boni a bɛvale bɛyilale Nyamenle menli a?

7 Wɔ 1919 anzi, bɛvale sunsum nu wienyi dɔɔnwo mɔɔ ɛlɛta la bɛyilale Nyamenle menli. (Bɛgenga Edwɛndolɛ 97:11.) Wɔ 1925, edwɛkɛ titile bie mɔɔ ɔ ti ne se “Maanle Ne Ɛwolɛ” la vindele Ɛzinzalɛ Arane ne anu. Ɔmanle bɛnwunle Ngɛlɛlera ne anu daselɛ wienyi mɔɔ kile kɛ bɛwole Belemgbunlililɛ ne wɔ 1914, na ɔmanle Nyamenle anwuma raalɛ ne mɔɔ ɔwole la anwo ngapezo ne penle zo kɛmɔ bɛhɛlɛ ye wɔ Yekile tile 12 ne la. b Edwɛkɛ ne eza manle ɔlale ali kɛ, ɛkpɔlɛ nee ngyegyelɛ mɔɔ rale Gyihova menli nwo zo wɔ ɛvolɛ zɔhane mɔ mɔɔ bɛhonle anu la le daselɛ wienyi mɔɔ kile kɛ Gyisɛse ralile ebia la yeangyɛ yɛɛ bɛvuandinle Seetan bɛdole azɛlɛ ye azo a na “ɛya kpole wɔ ye nuhua, ɔboalekɛ ɔze kɛ ye mekɛ ɛha ekyi bie ala.”​—Yek. 12:12.

8, 9. (a) Adenle boni azo a bɛnwunle kɛzi Nyamenle Belemgbunlililɛ ne hyia la ɛ? (b) Kpuyia boni mɔ a yɛbazuzu nwo a?

8 Kɛzi Belemgbunlililɛ ne hyia ɛ? Wɔ 1928 ne anu, Ɛzinzalɛ Arane ne bɔle ɔ bo kɛ ɔsi zo kɛ Belemgbunlililɛ ne hyia tɛla bɛ ngoane mɔɔ ɔlua ɛkpɔnedeɛ ne azo bɛbanyia la. Nɔhalɛ nu, Mɛzaya Belemgbunlililɛ ne a Gyihova balua zo ade ye duma nwo, abua ye tumililɛ ne benle, na yeamaa bodane mɔɔ ɔlɛ ɔmaa alesama la amuala ara nu a.

9 Nwane mɔ a bɛ nee Kelaese bali tumi wɔ zɔhane Belemgbunlililɛ ne anu a? Nwane mɔ a bayɛ Belemgbunlililɛ ne maanlema wɔ azɛlɛ ye azo a? Na duzu gyima a ɔwɔ kɛ Kelaese ɛdoavolɛma yɛ a?

Ɛbuhenle Gyima Ne Twe Adwenle Kɔ Menli Mɔɔ Bɛkpokpa Bɛ La Anwo Zo

10. Duzu a Nyamenle menli ɛva mekɛ tendenle ɛde ɔ bo wɔ 144,000 ne anwo a?

10 Wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu kolaa na 1914 ara la, ɛnee nɔhalɛ Keleseɛnema te ɔ bo dɛba kɛ Kelaese ɛdoavolɛma 144,000 mɔɔ bɛdi nɔhalɛ la nee ye bali tumi wɔ anwuma. c Zɔhane Baebolo Sukoavoma ne nwunle kɛ menli ne dodo ne le zɔ amgba na bɛbɔle ɔ bo kɛ bɛsɔ bɛ nloa wɔ ɛvoya ne mɔɔ lumua Y.M. anu.

11. Kɛzi menli mɔɔ bɛlɛ anyelazo kɛ bɛbaboka Kelaese atɔfolɛ ne anwo la nyianle bɛ azɛlɛ ye azo gyima ne anwo nrɛlɛbɛ ngyikyi ngyikyi ɛ?

11 Noko duzu a bɛhanle kɛ menli mɔɔ baboka Kelaese atɔfolɛ ne anwo la ɛyɛ wɔ mekɛ mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la ɛ? Bɛnwunle kɛ Gyisɛse zile daselɛlilɛ gyima ne azo na ɔmanle ɔvanenle ɛbuhenle ne anwo. (Mat. 9:37; Dwɔn 4:35) Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ Tile 2 ne anu la, bɛzuzule kɛ ɛbuhenle ne bali ɛvolɛ 40 na yeahɔwie menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ mɔɔ bɛbaboɔboa bɛ nloa bɛahɔ anwuma la anwo zo. Noko kɛmɔ gyima ne doale zolɛ wɔ ɛvolɛ 40 anzi la ati, ɛnee bɛhyia ngilenu dɔɔnwo. Kɛkala yɛze kɛ ɛbuhenle ne​—mekɛ mɔɔ bɛvale bɛdele abɛlɛ ne bɛvile ndile ne, nɔhalɛ Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ bɛvile adalɛ Keleseɛnema anwo la bɔle ɔ bo wɔ 1914. Ɛnee mekɛ ɛdwu kɛ bɛfa bɛ adwenle bɛsie menli mɔɔ bɛkɔ anwuma mɔhama mɔɔ bɛboɔboa bɛ nloa la azo!

Ɛbuhenle ne bɔle ɔ bo wɔ 1914 (Nea ɛdendɛkpunli 11)

12, 13. Kɛzi Gyisɛse ɛrɛlɛ ne mɔɔ fane mbɛlɛra bulu ne nee nzunza ne anwo la ɛra nu wɔ awieleɛ mekɛ ne anu ɛ?

12 Ɔvi 1919 mɔɔ ba la, Kelaese hɔle zo hilele akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne adenle ɔmanle ɔzile daselɛlilɛ gyima ne azo. Ɔvale zɔhane gyima ne ɔmanle ɛvoya mɔɔ lumua la anu amra. (Mat. 28:19, 20) Eza ɔhilele subane mɔɔ ye ɛdoavolɛma ne mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bahyia na bɛahola bɛayɛ daselɛlilɛ gyima ne la. Adenle boni azo? Wɔ ye mbɛlɛra bulu ndonwo ne anu, ɔlale ye ali kɛ saa menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la banyia atɔfolɛ mɔɔ bɛbayɛ ye wɔ anwuma la anu kyɛfoa wɔ mekɛ mɔɔ Kelaese nee ye “atɔfolɛ” 144,000 ne babɔ nu la a, ɔwɔ kɛ bɛsinza na bɛmaa bɛ nye da ɛkɛ wɔ sunsum nu. (Yek. 21:2) Akee wɔ Gyisɛse nzunza nwo ndonwo ne anu, ɔhilehilele kɛ ye azonvolɛ mɔɔ bɛkpokpa bɛ la bamaa bɛ nye abolo daselɛlilɛ gyima ne mɔɔ ɔvale ɔwulale bɛ sa la anwo.​—Mat. 25:1-30.

13 Menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la ɛla ye ali kɛ bɛ nye la ɛkɛ yɛɛ bɛ nye bolole bɛ gyima ne anwo wɔ ɛvoya mɔɔ ɛze ɛhɔ la anu. Ye biala anu, bɛbanyia bɛ nye mɔɔ bɛyɛle ye gyɛlɛmgbɛɛnye la azo nvasoɛ! Noko asoo menli 144,000 mɔɔ bɛ nee Kelaese bali tumi la mɔhama mɔɔ bɛboɔboa bɛ nloa la a le ɛbuhenle gyima kpole ne a?

Belemgbunlililɛ Ne Boɔboa Ye Azɛlɛ Ye Azo Maanlema Anloa!

14, 15. Ekpunli ngakyile nna boni a bɛhanle bɛ nwo edwɛkɛ wɔ The Finished Mystery ne anu a?

14 Mrenya nee mraalɛ nɔhavoma ɛva mekɛ tendenle kɛ bɛkpondɛ kɛ bɛnwu “menli pemgbenleamgbe” ne mɔɔ bɛha bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Yekile 7:9-14 la. Ɔnyɛ nwanwane, kolaa na mekɛ adwu kɛ Kelaese maa bɛnwu ekpunli kpole ɛhye la, edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ bɛhanle ye wɔ nwolɛ la hakyile yɛle nɔhalɛ wienyi ne mɔɔ yɛze ye kɛkala na yɛ nye die nwolɛ la.

15 Wɔ 1917, The Finished Mystery buluku ne hanle kɛ “ekpunli ngakyile nwiɔ a banyia ngoane wɔ Anwuma a, yɛɛ nwiɔ a banyia ngoane wɔ azɛlɛ ye azo a.” Nwane mɔ a wɔ ekpunli nna ɛhye anu mɔɔ bɛlɛ ngoanelielɛ anyelazo ngakyile ɛhye mɔ la? Mɔɔ lumua la a le menli 144,000 ne mɔɔ bɛ nee Kelaese bali tumi la. Mɔɔ tɔ zo nwiɔ la a le menli pemgbenleamgbe ne. Ɛnee bɛte ɔ bo wɔ zɔhane mekɛ ne anu kɛ menli pemgbenleamgbe ne a le Keleseɛnema mɔɔ bɛtɛbɔ Keleseɛnemaanle asɔne ne mɔ anu la. Bɛlɛ diedi, noko nuhua ɛmmia mɔɔ maa bɛkola bɛgyinla kpundii a. Ɛhye ati, bɛnrɛmaa bɛ tɛnlabelɛ kpalɛ wɔ anwuma. Mɔɔ fane azɛlɛ ne anwo la, bɛnyianle adwenle kɛ ekpunli mɔɔ tɔ zo nsa, “tete amra mɔɔ bɛfɛta ngoanelielɛ”​—nɔhavoma mɔɔ le kɛ Ebileham, Mosisi nee awie mɔ gyɛne banyia tɛnlabelɛ mɔɔ bamaa bɛanyia tumi wɔ ekpunli mɔɔ tɔ zo nna, alesama mɔɔ bɛwɔ ewiade la anwo zo.

16. Sunsum nu wienyi boni a dale wɔ 1923 nee 1932 a?

16 Kɛzi sunsum nwuanzanwuanza ne boale Kelaese ɛdoavolɛma ɔmanle bɛnyianle ndelebɛbo mɔɔ yɛ nye die nwolɛ kɛkala la ɛ? Ɔluale sunsum nu wienyi mɔɔ dale ngyikyi ngyikyi la azo a ɔrale a. Wɔ 1923 mɔlebɛbo ne ala, Ɛzinzalɛ Arane ne hwenle adwenle hɔle ekpunli mɔɔ bɛnlɛ anwuma anyelazo mɔɔ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo wɔ Kelaese tumililɛ bo la anwo zo. Wɔ 1932, Ɛzinzalɛ Arane ne hilehilele Dwɔnadabe, mɔɔ ɔvale ɔ nwo ɔbɔle Gyihu, Yizilayɛ Belemgbunli mɔɔ Nyamenle ɛkpokpa ye na ɔboale ye ɔmanle ɔhonle ɔtiale adalɛ ɛzonlenlɛ la edwɛkɛ ne anu. (2 Arl. 10:15-17) Edwɛkɛ ne hanle kɛ ekpunli bie wɔ ɛkɛ wɔ yɛ mekɛ ye anu mɔɔ bɛle kɛ Dwɔnadabe, na ɔdoale zolɛ kɛ Gyihova bava ekpunli ɛhye a “apɛ Amagɛdɔn ngyegyelɛ ne” na bɛadɛnla azɛlɛ ye azo a.

17. (a) Sunsum nu wienyi boni a dale wɔ 1935 a? (b) Kɛzi eku kpole ne anwo ndelebɛbo mɔɔ Keleseɛnema nɔhavoma nyianle la hanle bɛ ɛ? (Nea ɛlɛka “Akee Bɛdele Ninyɛne Bo.”)

17 Sunsum nu wienyi bie dale kpalɛ wɔ 1935. Wɔ nyianu mɔɔ bɛyɛle ye wɔ Washington, D.C. la abo, bɛnwunle menli pemgbenleamgbe ne kɛ bɛmɛ a bɛle mboane ne mɔɔ bɛwɔ Gyisɛse mboane nee mbɔnkye ɛrɛlɛ ne anu mɔɔ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo la. (Mat. 25:33-40) Menli pemgbenleamgbe ne bayɛ ‘mboane gyɛne ne’ mɔɔ Gyisɛse hanle bɛ nwo edwɛkɛ kɛ: “Ɔwɔ kɛ mekpondɛ bɛ bo zo” la bie. (Dwɔn 10:16) Mɔɔ J. F. Rutherford hanle kɛ: “Mesɛlɛ bɛ, menli mɔɔ bɛlɛ anyelazo kɛ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo dahuu la ɛdwazo” la, tievolɛma ne anu mɔɔ bɛbo foa ko la dwazole gyinlanle! Ɔhanle kɛ, “Bɛnlea menli pemgbenleamgbe ne!” Bɛ nuhua dɔɔnwo anye liele kɛ awieleɛ bɔkɔɔ ne akee bɛdele anyelazo mɔɔ bɛlɛ ye kenlebie abo la.

18. Duzu a kile kɛ Kelaese ɛdoavolɛma ɛva bɛ adwenle ɛzie ɛzonlenlɛ gyima ne azo a, na duzu a ɛvi nu ɛra a?

18 Ɔvi zɔhane mekɛ ne, Kelaese ɛboa ye menli ne yemaa bɛva bɛ adwenle bɛzie menli pemgbenleamgbe ne mɔɔ bɛbavi anwongyelelɛ kpole ne anu bɛavinde na bɛanyia ngoane mɔɔ bɛboɔboa bɛ nloa la azo. Mɔlebɛbo ne, ɛnee bɛ nwo anzo. Adiema Rutherford bɔbɔ hanle ye mekɛ bie kɛ: “Ɔzɔho kɛ ‘menli pemgbenleamgbe ne’ anwo ɛnrɛzo dɔɔnwo biala.” Noko yɛnwu kɛzi Gyihova ɛyila ɛbuhenle gyima ne azo ɔvi zɔhane mekɛ ne mɔɔ ba la! Menli mɔɔ bɛkpokpa bɛ la nee bɛ gɔnwo mɔ ‘mboane gyɛne’ ne ɛrayɛ kɛzi Gyisɛse hanle dole ɛkɛ la​—“mboane ekpunli ko” mɔɔ bɛ “neavolɛ ko” wɔ Gyisɛse nee sunsum nwuanzanwuanza ne adehilelɛ bo.

Ɛnee Adiema Rutherford ɛngola ɛnnwu kɛzi eku kpole ne anu amra anwo bazo la (Ɔvi bɛne zo ɔkɔ fema zo: Nathan H. Knorr, Joseph F. Rutherford, nee Hayden C. Covington)

19. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛaboa yɛamaa eku kpole ne anwo azo ɛ?

19 Nɔhavoma dɔɔnwo badɛnla aze dahuu wɔ paladaese azɛlɛ zo na Kelaese nee ɔ gɔnwo mɔ 144,000 ne anlea bɛ nwo zo. Asoo ɔnyɛ anyelielɛ kɛ yɛbadwenle adenle mɔɔ Kelaese ɛlua zo ɛboa Nyamenle menli yemaa bɛnwu Ngɛlɛlera ne anu kenlebie anyelazo mɔɔ nuhua la ɛkɛ la anwo ɔ? Nea nwolɛ adenle mɔɔ yɛlɛ kɛ yɛbaha zɔhane anyelazo ne anwo edwɛkɛ yɛahile menli mɔɔ yɛyia bɛ wɔ daselɛlilɛ nu la a! Bɛmaa yɛyɛ mɔɔ yɛ tɛnlabelɛ ne bamaa yɛ adenle la amaa menli pemgbenleamgbe ne anwo azo dahuu na bɛaye Gyihova duma ne ayɛlɛ!​—Bɛgenga Luku 10:2.

Ekpunli kpole ne anu amra anwo ɛlɛso

Mɔɔ Nɔhalɛ Mɔɔ Yɛdi Yɛamaa Belemgbunlililɛ Ne Kile La

20. Ninyɛne boni mɔ a wɔ Seetan ngyehyɛleɛ ne anu a, na kɛzi bɛka Keleseɛnenli nɔhalɛlilɛ ɛ?

20 Mekɛ mɔɔ Nyamenle menli ɛlɛkɔ zo azukoa Belemgbunlililɛ ne anwo debie la, eza ɔhyia kɛ bɛte mɔɔ nɔhalɛ mɔɔ bɛdi bɛamaa anwuma arane ne kile la abo kpalɛ. Ɛhye ati, wɔ 1922, Ɛzinzalɛ Arane ne hilele kɛ ahyehyɛdeɛ nwiɔ a wɔ ɛkɛ a, Gyihova ɛdeɛ nee Seetan ɛdeɛ, na gualilɛ, ɛzonlenlɛ, nee maanyɛlɛ a wɔ Seetan ɛdeɛ ne anu a. Ɔnle kɛ menli mɔɔ bɛdi nɔhalɛ bɛmaa Nyamenle Belemgbunlililɛ ne wɔ Kelaese tumililɛ bo la fa bɛ nwo wula ninyɛne mɔɔ wɔ Seetan ahyehyɛdeɛ ne anu la anu bɛfa bɛkpo bɛ nɔhalɛlilɛ ne. (2 Kɔl. 6:17) Duzu a ɛhye kile a?

21. (a) Kɛzi akɛlɛ nɔhavo ne ɛbɔ Nyamenle menli kɔkɔ wɔ gyima mgbole nwo ɛ? (b) Duzu a Ɛzinzalɛ Arane ne lale ye ali wɔ ‘Babelɔn Kpole ne’ anwo wɔ 1963 a?

21 Sunsum nu aleɛ mɔɔ akɛlɛ nɔhavo ne fa maa dahuu la kpa nzisi mɔɔ wɔ gyima mgbole nu la anwo ɛdanlɛ na ɔbɔ Nyamenle menli ne kɔkɔ wɔ anwonyia ɛhulolɛ nwo. (Mat. 6:24) Zɔhane ala a yɛ mbuluku ne mɔ ɛhwe adwenle ɛhɔ Seetan ahyehyɛdeɛ ne foa mɔɔ le ɛzonlenlɛ la azo a. Wɔ 1963, Ɛzinzalɛ Arane ne manle ɔlale ali wienyi kɛ ‘Babelɔn Kpole ne’ ɛngyi ɛkɛ ɛmmaa Keleseɛnemaanle ne angomekye emomu adalɛ ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti. Ɛhye ati kɛmɔ yɛbanwu ye kpalɛ wɔ buluku ɛhye Tile 10 ne anu la, bɛboa Nyamenle menli mɔɔ bɛwɔ ewiade amuala la bɛmaa “bɛvinde” na bɛde bɛ nwo bɛvi adalɛ ɛzonlenlɛ nyɛleɛ kɔsɔɔti anwo.​—Yek. 18:2, 4.

22. Kɛzi Nyamenle menli dele edwɛkɛ mɔɔ wɔ Wulomuma 13:1 la abo wɔ Ewiade Konle I la anu ɛ?

22 Na Seetan maanyɛlɛ ngyehyɛleɛ ne noko ɛ? Asoo nɔhalɛ Keleseɛnema bahola ava bɛ nwo awula maanle maanle ne mɔ konle konle nee manzonle nu? Wɔ Ewiade Konle I la anu, Baebolo Sukoavoma ne dele ɔ bo kɛ ɔnle kɛ Kelaese ɛdoavolɛma ku bɛ gɔnwo mɔ. (Mat. 26:52) Noko bɛ nuhua dɔɔnwo dele edwɛkɛ mɔɔ wɔ Wulomuma 13:1 mɔɔ se bɛbu “mgbanyima mɔɔ ɛlɛbu maanle ne la” abo kɛ ɔwɔ kɛ bɛkɔ sogya, bɛwula sogyama adɛladeɛ na bɛfa adu; noko saa bɛka kɛ bɛhu bɛ kpɔvolɛ a, ɔwɔ kɛ bɛto etu ne anwomanyunlu.

23, 24. Kɛzi yɛdele Wulomuma 13:1 abo wɔ Ewiade Konle II la anu ɛ, na duzu a bɛboale Kelaese ɛdoavolɛma bɛmanle bɛdele ɔ bo kpalɛ a?

23 Mɔɔ Ewiade Konle II ɛlɛye ɔ ti wɔ 1939 la, Ɛzinzalɛ Arane ne hanle afoa biala mɔɔ yɛnle la anwo edwɛkɛ hɔle moa. Edwɛkɛ ne manle ɔlale ali wienyi kɛ Keleseɛnema ɛnrɛva bɛ nwo ɛnrɛwula konle konle nee manzonle mɔɔ wɔ maanle maanle mɔɔ wɔ Seetan ewiade ne anu la anu fee. Adehilelɛ mɔɔ rale ye mekɛ nu la boni ɛne! Ɛhye manle bɛbɔle Kelaese ɛdoavolɛma ne anwo bane bɛvile mogya nwo fɔlɛ mɔɔ yɛ ɛzulolɛ mɔɔ maanle maanle mɔɔ honle bie lile la anwo. Noko ɛnee yɛ mbuluku ne mɔ eza ɛha ye wɔ 1929 mɔlebɛbo kɛ tɛ mgbanyima mɔɔ ɛlɛbu maanle ne mɔɔ wɔ Wulomuma 13:1 la a le ewiade tumima, emomu bɛmɛ a le Gyihova nee Gyisɛse. Ɛnee ndelebɛbo mɔɔ nuhua la ɛkɛ la tɛkyia.

24 Sunsum nwuanzanwuanza ne hilele Kelaese ɛdoavolɛma ne adenle wɔ ɛhye anwo wɔ 1962, wɔ mekɛ mɔɔ bɛhɛlɛle Wulomuma 13:1-7 anwo edwɛkɛ titile bie mɔ wɔ November 15 nee December 1 Ɛzinzalɛ Arane ne anu la. Awieleɛ kolaa, Nyamenle menli dele mɛlɛbɛnwoaze nwo ngyinlazo ne mɔɔ Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ mɔɔ menli dɔɔnwo ze la: ‘Ɛnee mɔɔ le Siza ɛdeɛ la, bɛdua bɛmaa ye, na bɛdua mɔɔ le Nyamenle noko ɛdeɛ la bɛmaa ye.’ (Luku 20:25) Ɛnɛ, nɔhalɛ Keleseɛnema te ɔ bo kɛ mgbanyima mɔɔ ɛlɛbu maanle ne la a le ewiade ɛhye tumivolɛma na ɔwɔ kɛ Keleseɛnema bu bɛ. Noko zɔhane ɛbulɛ ne lɛ ye ɛweɛne. Saa maanle mgbanyima ne ka kɛ yɛyɛ debie mɔɔ tia Gyihova Nyamenle la a, yemɔ yɛbua bɛ kɛ mɔɔ tete ɛzoanvolɛma ne buale la: “Ɔwɔ kɛ yɛtie Nyamenle yɛtɛla sonla.” (Gyi. 5:29) Yɛbazukoa kɛzi Nyamenle menli ɛva foa biala mɔɔ Keleseɛnema ɛnle ngyinlazo ne ɛli gyima la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo wɔ buluku ɛhye Adile 13 nee 14 ne anu.

Nwolɛ adenle mɔɔ yɛlɛ kɛ yɛbaha dahuu ngoane nwo anyelazo ne la boni a le ɛhye!

25. Duzu ati a ɛ nye die adenle mɔɔ sunsum nwuanzanwuanza ne dua zo ɔmaa yɛte Nyamenle Belemgbunlililɛ ne abo la anwo ɛ?

25 Dwenle Belemgbunlililɛ ne anwo ninyɛne dɔɔnwo mɔɔ bɛhilehile Kelaese ɛdoavolɛma wɔ ɛvoya mɔɔ ɛze la anwo nea. Yɛnwu mekɛ mɔɔ bɛvale Nyamenle Belemgbunlililɛ ne bɛziele ɛkɛ wɔ anwuma nee kɛzi ɔhyia la. Yɛde anwuma nee azɛlɛ ye azo anyelazo mɔɔ wɔ ɛkɛ maa menli mɔɔ di nɔhalɛ la abo kpalɛ. Yɛɛ yɛze kɛzi yɛbali nɔhalɛ yɛamaa Nyamenle Belemgbunlililɛ ne wɔ mekɛ mɔɔ yɛlɛda ɛbulɛ ali yɛahile ewiade tumivolɛma la. Biza ɛ nwo kɛ, ‘Saa Gyisɛse Kelaese angile ye sonvolɛ nɔhavo ne mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la adenle yeammaa yeande ɛhye mɔ abo na yeangilehile awie mɔ a, asoo anrɛɛ meze nɔhalɛ ɛhye mɔɔ sonle bolɛ la?’ Nea kɛzi ɔle nyilalɛ kɛ Kelaese nee sunsum nwuanzanwuanza ne ɛlɛkile yɛ adenle a!

a Neɛnleanu buluku bie hanle kɛ, Giliki edwɛkɛ mɔɔ kile “ɔbamaa bɛanwu” wɔ zɔhane ngyɛnu ne anu la abo kile kɛ “ɔkile adenle ne.”

b Kolaa na mekɛ zɔhane adwu la, ɛnee bɛdwenle kɛ zɔhane ɛnyelɛzodeɛnwunlɛ ne fane konle mɔɔ bazi Wulomu awozonle ɛzonlenlɛma nee Wulomu Kateleke asɔne ne avinli la anwo.

c Wɔ June 1880, Ɛzinzalɛ Arane ne hanle kɛ menli 144,000 ne bayɛ nwonane nu Dwuuma mɔɔ ɔkadwu 1914 la ɛnee bɛralie Keleseɛne ɛzonlenlɛ ne bɛdo nu la. Noko ɔlɛkɔ 1880 awieleɛ la, bɛhɛlɛle ndelebɛbo bie mɔɔ bikye mɔɔ yɛlɛ ye kɛkala la anwo edwɛkɛ.