Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 6

Edwɛkɛkavolɛma​—Azonvolɛ Tu Bɛ Nwo Maa

Edwɛkɛkavolɛma​—Azonvolɛ Tu Bɛ Nwo Maa

TILE NE BODANE

Belemgbunli ne boɔboale edwɛkɛkavolɛma ɛlɔne nloa

1, 2. Gyima kpole boni a Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ a, na kpuyia mɔɔ hyia la a le boni?

 FANE dɔɔnwo ne ala maanyɛlɛ tumivolɛma bɔ ɛwɔkɛ mɔɔ bɛnli zo. Bɛ nuhua ne mɔɔ bɛlɛ adwenle kpalɛ bɔbɔ la ɛngola ɛnli bɛ ɛwɔkɛ zo. Mɔɔ yɛ anyelielɛ la a le kɛ Gyisɛse le ngakyile ɔluakɛ ɔdi ye ɛwɔkɛ zo dahuu.

2 Gyisɛse rayɛle Belemgbunli wɔ 1914 la anzi, ɛnee yeziezie ɔ nwo kɛ ɔmaa ngapezo bie mɔɔ ɔlumuale ɔhanle ye kɛyɛ ɛvolɛ 1,900 la ape zo. Ɔka ekyii na yeawu la, ɔhanle kɛ: “Bɛbabɔ Edwɛkpa ɛhye mɔɔ fane Anwuma Belemgbunlililɛ ne anwo la nolo wɔ aleɛabo amuala.” (Mat. 24:14) Zɔhane edwɛkɛ ne mɔɔ ɔbape zo la bayɛ sɛkɛlɛneɛ mɔɔ kile kɛ yera na ɔlɛdi tumi wɔ ye Belemgbunlililɛ nu la bie. Noko kpuyia bie mɔɔ hyia la a le kɛ: Kɛzi Belemgbunli ne baboɔboa edwɛkɛkavolɛma ɛlɔne nloa wɔ awieleɛ mekɛ ne​—mekɛ mɔɔ menli bayɛ angomedi, bɛnrɛnyia ɛlɔlɛ nee nyamenlezonlenlɛ sunsum la anu ɛ? (Mat. 24:12; 2 Tem. 3:1-5) Ɔhyia kɛ yɛnwu ye, ɔluakɛ kpuyia zɔhane anwo mualɛ ne fane nɔhalɛ Keleseɛnema kɔsɔɔti anwo.

3. Anwodozo boni a Gyisɛse lale ye ali a, na nienwu a ɔnyianle zɔhane anwodozo ne a?

3 Nea Gyisɛse ngapezo edwɛkɛ ne bieko. Asoo edwɛkɛ “bɛbabɔ” maa ɔnyia anwodozo? Ɛhɛe! Ɛnee Gyisɛse ze ye wienyi kɛ ɔbanyia menli mɔɔ bɛbadu bɛ nwo bɛamaa la wɔ awieleɛ mekɛ ne anu. Nienwu a ɔnyianle zɔhane anwodozo ne a? Ɔzukoale ɔvile ɔ Ze ɛkɛ. (Dwɔn 12:45; 14:9) Kolaa na Gyisɛse ara azɛlɛ ye azo la, ɔlumuale ɔnwunle kɛ Gyihova lɛ anwodozo wɔ Ye sonvolɛma mɔɔ bɛtu bɛ nwo bɛmaa la anu. Bɛmaa yɛnlea kɛzi Gyihova lale zɔhane anwodozo ne ali la.

“Wɔ Menli Ne Mɔ Bava Bɛ Nwo Amaa Wɔ”

4. Duzu gyima a Gyihova hanle kɛ Yizilayɛma ɛboa a, na kɛzi bɛyɛle bɛ nyɛleɛ wɔ nwolɛ ɛ?

4 Kakye mɔɔ zile wɔ mekɛ mɔɔ Gyihova hanle kɛ Mosisi ɛzi ndanlɛ sua mɔɔ Yizilayɛma bazonle wɔ nu la. Gyihova luale Mosisi anwo zo hanle kɛ menli ne amuala ɛboa gyima ne. Mosisi zele bɛ kɛ: ‘Awie biala mɔɔ ɔdaye ɔkulo la ɛva afɔlebɔdeɛ ɛrɛlɛ Gyihova.’ Boni a vile nuhua rale a? ‘Menli ne hɔle zolɛ vale afɔlebɔlɛ ninyɛne rɛlɛle Mosisi nwonlomɔ biala.’ Mɔɔ bɛvale bɛrale la zonle yemɔti bɛhanle kɛ ‘bɛmmafa afɔlebɔdeɛ bieko bɛba’! (Ade. 35:5; 36:3, 6) Yizilayɛma manle ɔlale ali kɛ anwodozo mɔɔ Gyihova nyianle ye wɔ bɛ nu la fɛta.

5, 6. Kɛmɔ Edwɛndolɛ 110:1-3 kile la, sunsum boni a ɛnee Gyihova nee Gyisɛse anye la kɛ bɛbanwu ye wɔ bɛ nɔhalɛ azonvolɛ avinli wɔ awieleɛ mekɛ ne anu a?

5 Asoo ɛnee Gyihova anye la kɛ ɔbanwu tunwomaa sunsum ɛhye bie wɔ ye azonvolɛ avinli wɔ awieleɛ mekɛ ne anu? Ɛhɛe! Wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 1,000 kolaa na bɛawo Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, Gyihova manle Devidi hɛlɛle mekɛ mɔɔ Mɛzaya ne babɔ ye tumililɛ bo la dole ɛkɛ. (Bɛgenga Edwɛndolɛ 110:1-3.) Gyisɛse, Belemgbunli ne mɔɔ bɛzie ye fofolɛ la banyia agbɔvolɛ mɔɔ bɛbaho bɛatia ye a. Noko eza ɔbanyia ɛlɔnema mɔɔ bɛbagyinla ɔ nzi a. Bɛnrɛtinlitinli bɛ na bɛazonle Belemgbunli ne. Ngakula mɔɔ bɛwɔ bɛ avinli bɔbɔ la bavi bɛ ɛhulolɛ nu adu bɛ nwo amaa, bɛ nwo bazo kpalɛ mɔɔ bɛkola bɛfa bɛ bɛtoto ɛbɔlɛ mɔɔ ɔtɔ ɔmaa maanle nu kye nwonlomɔ la anwo. a

Menli mɔɔ bɛfi bɛ ɛhulolɛ nu bɛgyinla Belemgbunlililɛ ne anzi la zonle kɛ ɛbɔlɛ (Nea ɛdendɛkpunli 5)

6 Ɛnee Gyisɛse ze kɛ ngapezo ne mɔɔ wɔ Edwɛndolɛ 110 la fane ɔ nwo. (Mat. 22:42-45) Ɛhye ati, ɛnee ɔlɛ mɔɔ ɔbagyinla zo yeanyia anwodozo kɛ ɔbanyia nɔhavoma mɔɔ bɛbagyinla ɔ nzi na bɛavi bɛ ahonle nu bɛadu bɛ nwo bɛamaa bɛabɔ edwɛkpa ne nolo wɔ ewiade amuala a. Duzu a tetedwɛkɛ ne mɔ ɛmaa yela ali a? Asoo amgba Belemgbunli ne ɛboɔboa edwɛkɛkavolɛma ɛlɔne mɔɔ bɛdu bɛ nwo bɛmaa la anloa wɔ awieleɛ mekɛ ɛhye anu?

“Nwolɛ Adenle Mɔɔ Menyia Nee Me Gyima A Le Kɛ Mebabɔ Zɔhane Edwɛkɛ Ne Nolo”

7. Bɛziele Gyisɛse Belemgbunli bɛwiele la, kɛzi ɔzieziele ye ɛdoavolɛma ɔmanle gyima mɔɔ la bɛ nyunlu la ɛ?

7 Bɛziele Gyisɛse Belemgbunli la, yeangyɛ ɔyɛle ninyɛne mɔɔ ɔbava yeaziezie ye ɛdoavolɛma yeamaa gyima kpole mɔɔ bɛbayɛ la. Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ Tile 2 ne anu la, ɔranleanle ye menli ne na ɔdele bɛ nwo ɔvi 1914 kɔdwu 1919 mɔlebɛbo. (Mal. 3:1-4) Akee wɔ 1919 ne anu, ɔkpale akɛlɛ nɔhavo ne kɛ ɔli ye ɛdoavolɛma ne anyunlu. (Mat. 24:45) Ɔvi zɔhane mekɛ ne titile mɔɔ ba la, zɔhane akɛlɛ ne bɔle ɔ bo kɛ ɔdua nyianu ɛdendɛlɛ nee mbuluku mɔɔ zile zolɛ kɛ ɔwɔ kɛ Keleseɛnenli ko biala ka edwɛkɛ ne la azo yeava sunsum nu aleɛ yeamaa.

8-10. Kɛzi nyianu manle edwɛkɛhanlɛ gyima ne nyianle anyuhɔlɛ ɛ? Maa neazo. (Eza nea ɛlɛka “ Alumua Nyianu Mɔɔ Manle Edwɛkɛhanlɛ Gyima Ne Nyianle Anyuhɔlɛ La.”)

8 Nyianu bo ɛdendɛlɛ. Kɛmɔ ɛnee Baebolo Sukoavoma ne ɛlɛkpondɛ adehilelɛ la ati, wɔ Ewiade Konle I la anzi, bɛyiale wɔ Cedar Point, Ohio, U.S.A. ɔvi September 1 kɔdwu 8, 1919 bɛyɛle bɛ nyianu kpole mɔɔ lumua. Wɔ kenle mɔɔ tɔ zo nwiɔ la, Adiema Rutherford manle ɛdendɛlɛ mɔɔ ɔhanle ye wienyi wɔ nuhua kɛ: “Keleseɛnenli gyima mɔɔ ɔlɛ ye wɔ azɛlɛ ye azo la . . . a le kɛ ɔbabɔ Awulae belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkɛ ne nolo.”

9 Akee bɛvale nyianu zɔhane kenle nsa mɔɔ hale la bɛrale awieleɛ wɔ mekɛ mɔɔ Adiema Rutherford manle ɛdendɛlɛ mɔɔ ɔ ti ne se “Edwɛkɛ Mɔɔ Yɛka Yɛahile Yɛ Gɔnwo Mɔ Gyimayɛvoma” mɔɔ bɛhɛlɛle ye wɔ Ɛzinzalɛ Arane ne anu wɔ edwɛkɛtile “Bɛbɔ Belemgbunlililɛ Ne Nolo” abo la. Ɔhanle kɛ: “Ɔwɔ kɛ Keleseɛnenli fa mekɛ ekyii biza ɔ nwo kɛ, Duzu ati a mewɔ azɛlɛ ye azo a? Ɔwɔ kɛ ɔbua kɛ, Awulae ɛyɛ me ɔ gyakɛ anu gyinlavolɛ kɛ membɔ ye edwɛkɛ ne mɔɔ bamaa menli nee ye abɔ nu la nolo, na nwolɛ adenle mɔɔ menyia nee me gyima a le kɛ mebabɔ edwɛkɛ zɔhane nolo.”

10 Wɔ ɛdendɛlɛ zɔhane mɔɔ Adiema Rutherford manle la anu, ɔhanle kɛ bɛbayɛ magazine, The Golden Age (mɔɔ kɛkala bɛfɛlɛ ye Awake!) la bɛamaa yeahwe menli adwenle yeahɔ Belemgbunlililɛ ne azo kɛ yemɔ a le alesama anyelazo kokye ne a. Akee ɔbizale kɛ tievolɛma ne anu nyɛ a bahulo kɛ bɛbahyɛ magazine ɛhye a. Nyianu ne anwo amaneɛbɔlɛ bie hilehilele nuhua kɛ: “Menli 6,000 ne amuala dwazole hilele kɛ ɛnee bɛkulo kɛ bɛyɛ gyima ne bie na ɛhye yɛ anyelielɛ kpole.” b Ɔda ali wienyi kɛ Belemgbunli ne lɛ nɔhavoma mɔɔ bɛgyi ɔ nzi mɔɔ bɛkulo kɛ bɛbɔ ye Belemgbunlililɛ ne nolo a!

11, 12. Duzu a 1920 Ɛzinzalɛ Arane ne hanle vanenle mekɛ mɔɔ bɛbayɛ gyima mɔɔ Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ la anwo a?

11 Mbuluku. Ɛzinzalɛ Arane ne manle bɛnwunle kɛzi Gyisɛse edwɛkɛ ne mɔɔ ɔhanle​—Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkɛ ne mɔɔ bɛbɔ ye nolo hyia la kpalɛ. Suzu 1920 ne mɔlebɛbo neazo bie mɔ anwo nea.

12 Nzɔne edwɛkɛ a bɛbabɔ ye nolo bɛamaa Mateyu 24:14 ara nu a? Mekɛ boni a bɛbayɛ zɔhane gyima ne a? July 1, 1920 Ɛzinzalɛ Arane ne anu edwɛkɛ bie mɔɔ ɔ ti se “Belemgbunlililɛ Ne Anwo Edwɛkpa” la hilehilele nuhua kɛ: “Edwɛkpa ne mɔɔ wɔ ɛke la fane ngyehyɛleɛ dɛba ne awieleɛ nee Mɛzaya belemgbunlililɛ ne mɔɔ bɛbava bɛazie ɛkɛ la anwo.” Edwɛkɛ ne manle bɛnwunle mekɛ mɔɔ bɛbaha edwɛkɛ ɛhye la wienyi, ɔhanle kɛ: “Ɔwɔ kɛ bɛka edwɛkɛ ɛhye wɔ ewiade konle kpole [Ewiade Konle I] ne nee ‘anwongyelelɛ kpole’ ne avinli.” Ɛhye ati, edwɛkɛ ne hanle kɛ: “Ɛnɛ a le mekɛ ne . . . mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛbɔ edwɛkpa ne nolo wɔ Keleseɛnemaanle ne avinli wɔ ewiade amuala a.”

13. Kɛzi 1921, Ɛzinzalɛ Arane ne hanle Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la tunwomaa sunsum ne anwo edwɛkɛ ɛ?

13 Asoo bɛbatinlitinli Nyamenle menli bɛamaa bɛayɛ gyima mɔɔ Gyisɛse hanle nwolɛ edwɛkɛ la? Kyɛkyɛ. Edwɛkɛ “Bɛnyia Akɛnrasesebɛ Kpalɛ” mɔɔ wɔ March 15, 1921, Ɛzinzalɛ Arane ne anu la hanle Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la tunwomaa sunsum ne anwo edwɛkɛ. Bɛzile bɛ nuhua biala adua kɛ ɔbiza ɔ nwo kɛ: “Asoo tɛ nwolɛ adenle kpole nee me gyima a le kɛ mebava me nwo meawula gyima ɛhye anu ɔ?” Edwɛkɛ ne doale zo kɛ: “Yɛlɛ anwodozo kɛ saa bɛnwu ye kɛ [ɔle nwolɛ adenle mɔɔ bɛnyia kɛ bɛbayɛ gyima ɛhye bie a,] bɛbayɛ kɛ Gyɛlɛmaya mɔɔ ɛnee Awulae edwɛkɛ ne ‘sɔ kɛ senle yela ye ahonle nu,’ ɔwolowolo ye mbowule nu mɔɔ ɔngola ye ɔ kunlu di kɛ ɔnrɛdendɛ la.” (Gyɛ. 20:9) Zɔhane anwosesebɛmanlɛ ne manle anwodozo mɔɔ Gyihova nee Gyisɛse lɛ wɔ nɔhavoma mɔɔ bɛgyi Belemgbunlililɛ ne anzi anu la lale ali.

14, 15. Adenle boni a 1922 Ɛzinzalɛ Arane ne hanle kɛ Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la ɛlua zo ɛha edwɛkɛ ne ɛhile awie mɔ ɛ?

14 Kɛzi ɔwɔ kɛ nɔhalɛ Keleseɛnema ka Belemgbunlililɛ edwɛkɛ ne kile awie mɔ ɛ? Edwɛkɛ ezinra mɔɔ tumi wɔ nu mɔɔ ɔ ti ne se “Gyima Ne Anwo Hyia” mɔɔ wɔ August 15, 1922 Ɛzinzalɛ Arane ne anu la dule Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la folɛ kɛ “bɛva edwɛkɛ ne mɔɔ bɛhɛlɛ la bɛmaa menli ne na bɛli bɛ daselɛ wɔ azua nu kɛ anwuma belemgbunlililɛ ne ɛbikye.”

15 Ɔda ali kɛ, ɔvi 1919 mɔɔ ba la, Kelaese ɛva ye akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne ɛli gyima ɛmaa bɛzi zo fane dɔɔnwo kɛ nwolɛ adenle nee gyima mɔɔ Keleseɛnenli lɛ wɔ azɛlɛ ye azo la a le kɛ ɔbabɔ Belemgbunlililɛ edwɛkɛ ne nolo. Ɛnee kɛzi Baebolo Sukoavoma ne liele Belemgbunlililɛ gyima ne mɔɔ bɛbɔ ye nolo la anwo anwosesebɛmanlɛ ne dole nu ɛ?

“Nɔhavoma Badu Bɛ Nwo Amaa”

16. Duzu a mgbanyima bie mɔ mɔɔ bɛdole ma bɛyele bɛ la yɛle wɔ nzuzulɛ mɔɔ kile kɛ bɛha edwɛkɛ ne la anwo a?

16 Wɔ 1920 nee 1930 ne anu, menli bie mɔ kpole nzuzulɛ mɔɔ kile kɛ ɔwɔ kɛ Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ la amuala ka edwɛkɛ ne la. November 1, 1927 Ɛzinzalɛ Arane ne hilehilele mɔɔ ɛlɛsi la anu kɛ: “Menli bie mɔ wɔ asɔne [asafo] ne anu mɔɔ bɛlɛyɛ gyima kɛ mgbanyima . . . noko bɛkpo kɛ bɛbamaa bɛ mediema anwosesebɛ kɛ bɛha edwɛkɛ ne bie, yɛɛ bɛdabɛ noko bɛkpo kɛ bɛbaha bie. . . . Bɛtendɛ bɛtia nzuzulɛ mɔɔ kile kɛ bɛha Nyamenle, ye Belemgbunli ne nee ye belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkɛ bɛhile menli wɔ bɛ azua nu la.” Edwɛkɛ ne hanle ye wienyi kɛ: “Mekɛ ɛdwu kɛ nɔhavoma ne yɛ menli zɛhae mɔ nzonlɛ na bɛka bɛkile bɛ kɛ yɛnrɛmaa bɛnrɛyɛ mgbanyima bieko.” c

17, 18. Kɛzi asafo ne anu amra dɔɔnwo yɛle bɛ nyɛleɛ wɔ adehilelɛ mɔɔ vi akɛlɛ ne ɛkɛ la anwo ɛ, na kɛzi menli mgbe dɔɔnwo ɛyɛ bɛ nyɛleɛ wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 100 mɔɔ ɛpɛ nu la ɛ?

17 Mɔɔ yɛ anyelielɛ la a le kɛ asafo ne anu amra dɔɔnwo vale anyelielɛ liele adehilelɛ mɔɔ vi akɛlɛ ne ɛkɛ la dole nu. Bɛnwunle kɛ ɔle nwolɛ adenle mɔɔ bɛnyia kɛ bɛbaha Belemgbunlililɛ edwɛkɛ ne a. March 15, 1926 Ɛzinzalɛ Arane ne hanle ye zɛhae: “Nɔhavoma bavi bɛ ɛhulolɛ nu, . . . aha edwɛkɛ ɛhye ahile menli.” Nɔhavoma ɛhye yɛle mɔɔ ngapezo mɔɔ wɔ Edwɛndolɛ 110:3 kile la na bɛlale ye ali kɛ bɛvi bɛ ɛhulolɛ nu bɛgyi Mɛzaya Belemgbunli ne anzi.

18 Menli mgbe dɔɔnwo ɛdu bɛ nwo ɛmaa kɛ bɛyɛ Belemgbunlililɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne bie wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 100 la anu. Wɔ adile ekyi mɔɔ doa zo la anu, yɛbazuzu kɛzi bɛlile daselɛ​—ndenle nee ninyɛne mɔɔ bɛvale bɛlile gyima nee mɔɔ vile nu rale la anwo. Noko mɔɔ lumua la, bɛmaa yɛzuzu deɛmɔti menli mgbe dɔɔnwo ɛdu bɛ nwo ɛmaa ɛyɛ Belemgbunlililɛ gyima ne bie ɔnva nwo kɛ yɛde ewiade mɔɔ menli kulo bɛ ngome bɛ nwo la anu la. Mekɛ mɔɔ yɛlɛsuzu deɛmɔti ɔle zɔ anwo la, ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo kɛ, ‘Duzu ati a meka edwɛkpa ne mekile awie mɔ a?’

“Bɛhɔ Zo, Bɛlumua Bɛkpondɛ Belemgbunlililɛ Ne”

19. Duzu ati a yɛtie Gyisɛse folɛdulɛ ne mɔɔ se “bɛhɔ zo, bɛlumua bɛkpondɛ Belemgbunlililɛ ne” la ɛ?

19 Gyisɛse dule ye ɛdoavolɛma folɛ kɛ “bɛhɔ zo, bɛlumua bɛkpondɛ Belemgbunlililɛ ne.” (Mat. 6:33, NW) Duzu ati a yɛtie zɔhane folɛdulɛ ne a? Ye titile ne a le kɛ yɛze kɛzi Belemgbunlililɛ ne hyia la, kɛ yemɔ titile a ɔbali Nyamenle bodane nwo gyima a. Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ tile mɔɔ li ɛhye anyunlu anu la, sunsum nwuanzanwuanza ne ɛla Belemgbunlililɛ ne anwo nɔhalɛ mɔɔ yɛ anyelielɛ la ali ngyikyi ngyikyi. Saa Belemgbunlililɛ ne anwo nɔhalɛ ne mɔɔ sonle bolɛ la ka yɛ ahonle a, ɔka yɛ ɔmaa yɛdumua yɛkpondɛ zɔhane Belemgbunlililɛ ne.

Keleseɛnema anye die kɛ bɛnwu Belemgbunlililɛ nɔhalɛ ne la, bɛle kɛ nrenya ne mɔɔ ɔnwunle kpɔba bie mɔɔ vea la (Nea ɛdendɛkpunli 20)

20. Kɛzi Gyisɛse ɛrɛlɛ ne mɔɔ fane kpɔba ne mɔɔ vea anwo la da kɛzi ye ɛdoavolɛma ne bayɛ bɛ nyɛleɛ wɔ folɛdulɛ ne mɔɔ se yɛhɔ zo yɛlumua yɛkpondɛ Belemgbunlililɛ ne la ali ɛ?

20 Ɛnee Gyisɛse ze kɛzi ye ɛdoavolɛma ne bayɛ bɛ nyɛleɛ wɔ folɛdulɛ mɔɔ se bɛlumua bɛkpondɛ Belemgbunlililɛ ne anwo la. Suzu ye ndonwo ne mɔɔ fane kpɔba bie mɔɔ vea anwo la anwo nea. (Bɛgenga Mateyu 13:44.) Mɔɔ gyimayɛvo ne mɔɔ wɔ ndonwo ne anu ɛlɛyɛ ye gyima kɛmɔ ɔyɛ ye dɛba la, ɔnwunle kpɔba bie mɔɔ vea la nee kɛzi ɔsonle bolɛ la. Duzu a ɔyɛle a? ‘Ɔvale fɛlɛkolilɛ ɔhɔdɔnenle ɔ nwo ninyɛne kpokpoti na ɔvale ezukoa ne mɔɔ ɔnyianle ye la ɔradɔle azɛlɛ ne.’ Duzu a yɛsukoa yɛfi nu a? Saa yɛnwu Belemgbunlililɛ nɔhalɛ ne nee kɛzi ɔsonle bolɛ la a, yɛbava anyelielɛ yɛayɛ nzenzaleɛ biala mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛyɛ la amaa yɛava Belemgbunlililɛ ne nee nwolɛ ninyɛne ne mɔ yɛazie ɛleka mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛfa bɛ yɛsie la​—bɛbalumua wɔ yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu. d

21, 22. Kɛzi nɔhavoma mɔɔ gyi Belemgbunlililɛ ne anzi la da ye ali kɛ bɛlɛdumua bɛakpondɛ Belemgbunlililɛ ne ɛ? Maa neazo.

21 Nɔhavoma mɔɔ bɛgyi Belemgbunlililɛ ne anzi la fa bɛ nyɛleɛ kile kɛ bɛlɛdumua bɛakpondɛ Belemgbunlililɛ ne na tɛ mɔɔ bɛka la ɔ. Bɛfa bɛ asetɛnla, bɛ anwosesebɛ, nee mɔɔ bɛlɛ la bɛyɛ Belemgbunlililɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne. Bɛ nuhua dɔɔnwo ɛva ninyɛne dɔɔnwo ɛbɔ afɔle amaa bɛayɛ dahuu ɛzonlenlɛ gyima ne. Menli ɛhye mɔ mɔɔ bɛfi bɛ ɛhulolɛ nu bɛka edwɛkɛ ne la ɛlumua ɛnwu kɛ Gyihova yila menli mɔɔ bɛfa Belemgbunlililɛ ne bɛdumua la. Suzu alumua neazo bie anwo nea.

22 Avery nee Lovenia Bristow bɔle nu zonlenle kɛ adekpakyelɛma wɔ United States nyiakɛ wɔ 1920 ne awieleɛ. Ɛvolɛ dɔɔnwo anzi, Lovenia hanle kɛ: “Me nee Avery ɛva ɛvolɛ dɔɔnwo ɛyɛ adekpakyelɛ gyima ne ɔvi zɔhane mekɛ ne mɔɔ ba la na yɛ nye liele kpole. Wɔ mekɛ dɔɔnwo anu, ɛnee yɛnnwu ɛleka mɔɔ yɛbanyia ezukoa yɛadɔ patulo anzɛɛ aleɛ a. Noko Gyihova manle yɛ bie wɔ adenle biala anu. Yɛangyakyi adekpakyelɛ gyima ne. Yɛ sa hanle mɔɔ yɛhyia nwo la dahuu.” Lovenia hakyele mekɛ bie mɔɔ ɛnee bɛlɛsonle wɔ Pensacola, Florida mɔɔ ɛnee bɛnlɛ ezukoa nee aleɛ la. Bɛrale ɛleka mɔɔ bɛda la na bɛnwunle baage mgbole nwiɔ mɔɔ aleɛ a wɔ nu na kɛlata la zo la. Kɛlata ne se: “Pensacola Asafo ne anu amra kulo bɛ.” Mɔɔ Lovenia kakye ɛvolɛ dɔɔnwo mɔɔ bɛva bɛyɛ dahuu ɛzonlenlɛ gyima ne la, ɔhanle kɛ: “Gyihova ɛmkpo yɛ ɛlɛ. Ɔnye yɛ rɛle ɔndo yɛ sa nu ɛlɛ.”

23. Kɛzi ɛte nganeɛ wɔ Belemgbunlililɛ nɔhalɛ ne mɔɔ wɔnwu ye la anwo ɛ, na duzu a wɔsika ɛ bo kɛ ɛbayɛ a?

23 Yɛ muala yɛ anwosesebɛ ɛnrɛzɛ wɔ daselɛlilɛ nu. Asolo yɛ tɛnlabelɛ. Noko yɛ muala yɛbahola yɛanwu kɛ ɔle nwolɛ adenle kpole kɛ yɛbavi ɛkɛla muala anu yɛabɔ edwɛkpa ne nolo. (Kɔl. 3:23) Kɛmɔ Belemgbunlililɛ ne anwo nɔhalɛ ne mɔɔ yɛnwu ye la sonle bolɛ maa yɛ la ati, yɛkulo, yɛɛ yɛsika yɛ bo kɛ yɛbayɛ nzenzaleɛ biala amaa yɛahola yɛavi yɛ ɛhulolɛ nu yɛazonle bɔkɔɔ. Asoo tɛ zɔhane a wɔsika ɛ bo kɛ ɛbayɛ a?

24. Ninyɛne titile mɔɔ Belemgbunlililɛ ne ɛlɛyɛ wɔ awieleɛ mekɛ ne anu la anu ko a le boni?

24 Belemgbunli ne ɛlɛmaa ye ngapezo ne mɔɔ wɔ Mateyu 24:14 la ape zo wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo ɛya ko la anu yɛɛ ɔntinlitinli menli ɔmmaa bɛnyɛ. Ye ɛdoavolɛma hwenle bɛ nwo vile angomedi ewiade ɛhye anwo la, bɛdule bɛ nwo bɛmanle kɛ bɛbaha edwɛkɛ ne. Edwɛkɛ ne mɔɔ bɛlɛka ye wɔ ewiade amuala la le Gyisɛse mɔɔ ɛra ye Belemgbunlililɛ nu na ɔlɛdi tumi la anwo sɛkɛlɛneɛ ne bie, na ɔle ninyɛne titile mɔɔ Belemgbunlililɛ ne ɛlɛyɛ wɔ awieleɛ mekɛ ne anu la anu ko.

a Wɔ Baebolo ne anu, bɛfa ɛbɔlɛ bɛka ninyɛne mɔɔ zonle la anwo edwɛkɛ.​—Mɔl. 27:28; Maeka 5:7.

b Buluku ɛdɛbaa To Whom the Work Is Entrusted hilehilele nuhua kɛ: “Bɛbava The Golden Age ne bɛayɛ gyima wɔ azua nu daselɛlilɛ nu bɛabɔ belemgbunlililɛ edwɛkɛ ne nolo. . . . Saa awie hɛlale The Golden Age ne bie anzɛɛ awie angɛla bie bɔbɔ a, ɛdi daselɛ ɛwie a ɔwɔ kɛ ɛgyakyi ko wɔ sua biala anu.” Ɛvolɛ dɔɔnwo wɔ ɛhye anzi, bɛzele mediema ne mɔ kɛ bɛmaa menli ɛhɛla The Golden Age nee Ɛzinzalɛ Arane ne bie. Bɛzele Gyihova menli wɔ February 1, 1940 mɔlebɛbo kɛ bɛva magazine ne anu ko biala bɛmaa na bɛhɛlɛ dodo mɔɔ bɛvale bɛmanle la.

c Wɔ zɔhane mekɛ ne, ɛnee asafo ne to ma ye asafo nu mgbanyima. Ɛhye ati ɛnee asafo ne bie bahola akpo kɛ bɛnrɛdo ma bɛnrɛmaa mrenya mɔɔ bɛngulo kɛ bɛkɔ daselɛlilɛ la. Yɛbazuzu nzenzaleɛ mɔɔ bɛyɛle kɛ bɛlua teokelase adenle zo bɛkpa mgbanyima la anwo wɔ Tile 12.

d Gyisɛse hanle edwɛkɛ ko ne ala wɔ gualilɛnli ne mɔɔ hɔle kɛ ɔkakpondɛ ezukoa awolɛ mɔɔ sonle bolɛ la anwo ndonwo ne anu. Mɔɔ gualilɛnli ne nwunle bie la, ɔdɔnenle ɔ nwo ninyɛne kɔsɔɔti ɔhɔdɔle. (Mat. 13:45, 46) Ndonwo nwiɔ ne eza maa yɛnwu kɛ bie a yɛbalua ndenle ngakyile zo a yɛazukoa Belemgbunlililɛ nɔhalɛ ne a. Saa yɛbaha a, bie mɔ kɔfinde zo; bie mɔ noko kɔkpondɛ. Noko ɔnva nwo adenle mɔɔ yɛluale zo yɛnwunle nɔhalɛ ne la, yɛkulo kɛ yɛyɛ nzenzaleɛ amaa yɛava Belemgbunlililɛ ne yɛalumua yɛ ɛbɛlabɔlɛ nu.