1., 2. a) Katero metodo je uporabil Jezus, da je lahko govoril množici? b) Kako so zvesti Kristusovi učenci posnemali Jezusov zgled in zakaj?

 NA BREGU jezera se okoli Jezusa zberejo množice. Toda on stopi v čoln in odrine nekaj metrov stran od brega. Zakaj? Ker ve, da bo vodna gladina ojačala njegov glas in bo tako množica jasneje slišala njegovo sporočilo. (Beri Marko 4:1, 2.)

² V desetletjih okoli rojstva Kraljestva so zvesti Kristusovi učenci posnemali Jezusov zgled. Uporabljali so nove načine, s katerimi so z dobro novico o Kraljestvu dosegli veliko ljudi. Božje ljudstvo je zaradi Kraljevega vodstva še naprej inovativno. Prilagaja se spremenjenim okoliščinam in uporablja novo tehniko, ki je na voljo. Doseči želimo čim več ljudi, preden pride konec. (Mat. 24:14) Razmisli o samo nekaterih metodah, ki smo jih uporabljali oziroma jih še vedno uporabljamo, da bi dosegli ljudi ne glede na to, kje živijo. Pomisli tudi na to, kako lahko ti posnemaš vero tistih, ki so v desetletjih okoli rojstva Kraljestva širili dobro novico.

3. Zakaj je to, da smo uporabljali časopise, jezilo sovražnike resnice?

³ Časopisi. Brat Russell in njegovi tesni sodelavci so revijo Stražni stolp izdajali že od leta 1879 in s tem mnogo ljudi seznanili s sporočilom o Kraljestvu. V desetletju pred letom 1914 pa je bilo videti, da je Kristus vodil stvari tako, da bi se z dobro novico doseglo še več ljudi. Vse se je začelo leta 1903. Tega leta je dr. Ephraim L. Eaton, predstavnik skupine protestantskih duhovnikov v Pensilvaniji, izzval Charlesa T. Russlla, da bi sodeloval v seriji razprav o svetopisemskih naukih. Eaton je v pismu Russllu napisal: »Pomislil sem, da bi bila ljudem zelo zanimiva javna razprava o nekaterih vprašanjih, v katerih se razhajava.« Russell in njegovi tesni sodelavci so ravno tako menili, da bi ljudi to zanimalo. Zato so uredili vse potrebno, da so te razprave izhajale v vodilnem časopisu The Pittsburgh Gazette. Ti časopisni članki so postali zelo priljubljeni in Russllovo jasno pojasnjevanje svetopisemske resnice je bilo tako zanimivo, da so se pri časopisu ponudili, da vsak  teden objavijo Russllove govore. Kako je vse to moralo jeziti sovražnike resnice!

4., 5. Katero lastnost je odseval Russell in kako ga lahko posnemajo tisti, ki so na odgovornih položajih?

⁴ Kmalu je še več časopisov želelo objavljati Russllove govore. V angleškem Stražnem stolpu je pisalo, da je do leta 1908 pridige redno objavljalo enajst časopisov. Toda bratje, ki so se spoznali na časnikarstvo, so Russllu svetovali, naj preseli prostore Družbe iz Pittsburgha v eno od bolj znanih mest. Tako bi lahko še več časopisov objavljalo svetopisemske članke. Russell je pretehtal ta nasvet in še nekatere druge dejavnike ter leta 1909 prostore preselil v Brooklyn v New Yorku. Kakšen je bil rezultat? Samo nekaj mesecev po selitvi je govore objavljalo kakih 400 časopisov. Seznam časopisov pa se je vztrajno večal. Do ustanovitve Kraljestva leta 1914 je Russllove pridige in članke objavljalo že več kot 2000 časopisov v štirih jezikih!

⁵ Kaj pomembnega se iz tega naučimo? Tisti, ki imajo danes v Božji organizaciji določeno mero oblasti, naj bi posnemali Russllovo ponižnost. Kako pa? Preden sprejmejo pomembne odločitve, lahko pretehtajo nasvete drugih. (Beri Pregovori 15:22.)

6. Kako so resnice, objavljene v časopisnih člankih, vplivale na neko žensko?

⁶ Resnice o Kraljestvu, objavljene v teh časopisnih člankih, so ljudem spremenile življenje. (Heb. 4:12) Na primer, Ora Hetzel, ki se je krstila leta 1917, je ena od mnogih, ki je resnico spoznala po takšnih člankih. »Po poroki,« je rekla Ora, »sem odšla v Rochester (Minnesota, ZDA) obiskat mamo. Ko sem prispela, je mama iz časopisa izrezovala članke. To so bile Russllove pridige. Pojasnila mi je stvari, ki se jih je iz teh pridig naučila.« Ora je sprejela resnice, ki jih je izvedela, in kakih šest desetletij zvesto oznanjevala Božje kraljestvo.

7. Zakaj so tisti, ki jim je bilo zaupano vodstvo, ponovno pretehtali uporabo časopisov?

⁷ Leta 1916 sta dva ključna dogodka pripeljala do tega, da so tisti, ki jim je bilo zaupano vodstvo, ponovno pretehtali uporabo časopisov za širjenje dobre novice. Prvi dogodek je bilo divjanje velike vojne. Zaradi vojne je bilo zelo težko dobiti stvari, potrebne za tiskanje. Poročilo iz leta 1916, ki ga je izdal naš časopisni oddelek iz Velike Britanije, je to težavo takole pojasnilo: »Pridige trenutno izhajajo le v nekaj več kot 30 časopisih. Povsem verjetno je, da se bo ta številka zaradi vse višje cene papirja v kratkem zelo zmanjšala.« Drugi dogodek pa je bila smrt brata Russlla, in sicer 31. oktobra 1916. Zato je angleški Stražni stolp, 15. december 1916, objavil: »Sedaj ko je brat Russell umrl, bodo pridige [v časopisih] nehale izhajati.« Čeprav je ta metoda oznanjevanja zamrla, so druge metode, kot je bila na primer »Fotodrama stvarjenja«, še naprej dosegale velik uspeh.

8. Kaj vse je bilo treba narediti, da je nastala »Fotodrama stvarjenja«?

 ⁸ Slikovne predstavitve. Russell in njegovi sodelavci so približno tri leta izdelovali »Fotodramo stvarjenja«, ki so jo pričeli predvajati leta 1914. (Preg. 21:5) Drama, kot so jo imenovali, je bila inovativna kombinacija gibljivih slik oziroma filma, avdioposnetkov in barvnih steklenih ploščic oziroma diapozitivov. Pri snemanju svetopisemskih dogodkov na trak je sodelovalo na stotine ljudi. Uporabili so celo živali. Poročilo iz leta 1913 pravi: »Da bi za to uprizoritev zgodovine človeštva izdelali gibljive slike z zvokom, ki prikazujejo Noetovo zgodbo, so uporabili večino živali iz enega največjih živalskih vrtov.« Na stotine različnih steklenih ploščic pa so, vsako posebej, pobarvali umetniki iz Filadelfije, Londona, New Yorka in Pariza.

9. Zakaj so porabili toliko časa in denarja, da so izdelali »Fotodramo stvarjenja«?

⁹ Zakaj so porabili toliko časa in denarja, da so izdelali »Fotodramo stvarjenja«? Resolucija, sprejeta na zborovanjih  leta 1913, pojasnjuje: »Ameriški časopisi so s stripi in ilustracijami izredno uspešni pri oblikovanju javnega mnenja. Ti stripi in ilustracije so se skupaj z izredno priljubljenimi in prilagodljivimi gibljivimi slikami izkazale za zelo učinkovite. Ker smo napredni oznanjevalci in učitelji Svetega pisma, menimo, da smo povsem upravičeni do tega, da uporabimo gibljive slike in diapozitive kot zaželeno in učinkovito metodo za evangelizatorje in učitelje.«

10. Kako obsežno je bilo predvajanje »Fotodrame stvarjenja«?

¹⁰ Leta 1914 so »Fotodramo stvarjenja« vsak dan predvajali v 80 mestih. V Združenih državah Amerike in Kanadi si je Dramo ogledalo skoraj osem milijonov ljudi. Istega leta so jo predvajali tudi v Avstraliji, na Danskem, Finskem, v Nemčiji, na Norveškem, Novi Zelandiji, Švedskem, v Švici in Veliki Britaniji. Izdelana je bila tudi njena poenostavljena izvedba. Ta ni vsebovala gibljivih slik, predvajali pa so jo v manjših krajih. Imenovala se je »Drama hevreka«. Za izdelavo so porabili manj denarja in lažje jo je bilo prevažati. Do leta 1916 so bodisi »Fotodramo stvarjenja« bodisi »Dramo hevreka« prevedli v armenščino, dansko norveščino, francoščino, grščino, italijanščino, nemščino, poljščino, španščino in švedščino.

11., 12. Kako je »Fotodrama stvarjenja« vplivala na nekega mladeniča in kako nam je ta mladenič lahko za zgled?

¹¹ »Fotodrama stvarjenja«, ki je bila prevedena v francoščino, je zelo vplivala na 18-letnega Charlesa Rohnerja. »Predvajali so jo v mojem kraju Colmar, ki leži v francoski pokrajini Alzaciji,« pravi Charles. »Že od samega začetka me je prevzelo, kako jasno je bila predstavljena svetopisemska resnica.«

¹² Charles se je zaradi vtisa, ki ga je nanj naredila Drama, krstil in leta 1922 pričel polnočasno služiti. Ena njegovih prvih nalog je bila pomoč pri predvajanju »Fotodrame stvarjenja« ljudem v Franciji. Charles je takole opisal svoje delo: »Dodeljene so mi bile različne naloge: igrati violino, biti služabnik za računovodstvo in služabnik za literaturo. Prav tako so me prosili, naj pred pričetkom programa utišam občinstvo. Med odmori smo predstavljali publikacije. Dvorano smo razdelili na dele in vsak del smo dodelili sestri ali bratu, ki je nato s polnimi rokami literature pristopil k vsakemu posamezniku v svojem delu. Poleg tega smo imeli pri vhodu v dvorano postavljene mize, na katerih je bilo veliko literature.« Leta 1925 so Charlesa povabili, naj prične služiti v brooklynskem Betelu v New Yorku. Tam je dirigiral orkestru novoustanovljene radijske postaje WBBR. Sedaj ko smo pregledali primer brata Rohnerja, se lahko vprašamo: »Ali sem pripravljen sprejeti kakršno koli nalogo, da bi pomagal širiti sporočilo o Kraljestvu?« (Beri Izaija 6:8.)

13., 14. Kako se je po radiu širila dobra novica? (Glej tudi okvirja » Program na radijski postaji WBBR« in » Pomembno zborovanje«.)

 ¹³ Radio. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so »Fotodramo stvarjenja« počasi nehali predvajati. Za izreden način širjenja dobre novice o Kraljestvu se je nato izkazala uporaba radia. Govor brata Rutherforda iz Metropolitanske opere v Filadelfiji (Pensilvanija) so po radiu predvajali 16. aprila 1922. Po ocenah je govor »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli« slišalo kakih 50.000 ljudi. Nato so leta 1923 po radiu prvič prenašali program zborovanja. Tisti, ki jim je bilo zaupano vodstvo, so se odločili, da bi bilo modro ustanoviti lastno radijsko postajo, ki bi jo uporabljali poleg drugih komercialnih radijskih postaj. Lastno radijsko postajo so ustanovili na Staten Islandu v New Yorku in je bila registrirana kot WBBR. Program je v eter pričela oddajati 24. februarja 1924.

¹⁴ V angleškem Stražnem stolpu, 1. december 1924, je bil pojasnjen namen radijske postaje WBBR: »Menimo, da je radio najbolj ekonomičen in učinkovit način, ki smo ga do sedaj uporabljali za širjenje sporočila resnice.« Nato pa je isti Stražni stolp še dodal: »Če se bo Gospodu zdelo primerno, da za širjenje dobre novice ustanovimo še druge radijske postaje, bo na svoj dobri način priskrbel denar.« (Ps. 127:1) Do leta 1926 smo imeli Jehovove priče v lasti že šest radijskih postaj. Dve sta bili v Združenih državah Amerike – WBBR v New Yorku in WORD blizu Čikaga. Ostale štiri so bile v Kanadi, in sicer v provincah Alberta, Britanska Kolumbija, Ontario in Saskatchewan.

15., 16. a) Kako so se duhovniki v Kanadi odzvali na naša radijska predvajanja? b) Kako se je oznanjevanje po hišah dopolnjevalo z govori, ki so jih predvajali po radiu?

¹⁵ Radijska predvajanja so biblijsko resnico ponesla daleč naokrog. To pa ni šlo neopazno mimo duhovnikov tako imenovanega krščanstva. Albert Hoffman, ki je poznal delo radijske postaje v kanadskem Saskatchewanu, je rekel: »Vse več in več ljudi je slišalo za Preučevalce Biblije [kot so se takrat imenovali Jehovove priče]. Do leta 1928 se je čudovito pričevalo. Tega leta pa je duhovščina pritisnila na uradnike, in vse radijske postaje v Kanadi, ki so bile v lasti Preučevalcev Biblije, so izgubile licenco.«

¹⁶ Kljub temu da so v Kanadi zaprli naše radijske postaje, so komercialne postaje še naprej predvajale svetopisemske govore. (Mat. 10:23) Da bi jih poslušalo še več ljudi, je bil v angleškem Stražnem stolpu in angleškem Zlatem veku (danes Prebudite se!) objavljen seznam komercialnih radijskih postaj, ki so prenašale svetopisemsko resnico. Tako so lahko oznanjevalci med oznanjevanjem od vrat do vrat stanovalce spodbujali, naj govore poslušajo na svojih krajevnih radijskih postajah. Kako je to vplivalo na ljudi? V angleškem  Biltenu, januar 1931, je pisalo: »Radijska predvajanja so bila zelo spodbudna za brate, ki so oznanjevali od vrat do vrat. V podružnico je prispelo veliko poročil, v katerih je pisalo, da posamezniki poslušajo radijski program. Ker slišijo govore brata Rutherforda, zelo radi vzamejo knjige, ki jih ponudimo.« Bilten je radijska predvajanja in oznanjevanje po hišah opisal kot »dve izjemni oznanjevalski metodi Gospodove organizacije«.

17., 18. Kako je radio kljub spremenjenim okoliščinam še naprej igral pomembno vlogo?

¹⁷ Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja so pričeli nasprotovati tudi naši uporabi komercialnih radijskih postaj. Tako se je Jehovovo ljudstvo konec leta 1937 prilagodilo novim okoliščinam. Prenehalo je oznanjevati po komercialnih radijskih postajah in se še bolj osredinilo na oznanjevanje po hišah. a Kljub temu je radio še naprej igral pomembno vlogo pri širjenju sporočila o Kraljestvu v nekatere oddaljene ali politično izolirane dele sveta. Od leta 1951 do leta 1991 je na primer neka radijska postaja v Zahodnem Berlinu redno predvajala svetopisemske govore. Tako so sporočilo o Kraljestvu lahko slišali tudi tisti, ki so živeli v predelih takratne Vzhodne Nemčije. Od leta 1961 naprej je državna radijska postaja v Surinamu (Južna Amerika) več kot tri desetletja tedensko predvajala 15-minutni program, po katerem so se širile svetopisemske resnice. Od leta 1969 do leta 1977 je naša organizacija izdelala serijo več kot 350 posnetkov, ki se je imenovala »Celotni Sveti spisi so koristni«. Te posnetke so nato predvajale radijske postaje. V 48 ameriških zveznih državah je te posnetke predvajalo 291 radijskih postaj. Leta 1996 je radijska postaja v Apii, glavnem mestu Samoe, države v južnem delu Tihega oceana, tedensko predvajala program z naslovom »Odgovori na vaša svetopisemska vprašanja«.

¹⁸ Proti koncu dvajsetega stoletja radio ni več igral glavne vloge pri širjenju dobre novice. Vendar se je pojavila druga tehnika, s katero je mogoče doseči toliko ljudi, kot še nikoli prej.

19., 20. Zakaj je Jehovovo ljudstvo izdelalo spletno mesto jw.org in kako učinkovito je to spletno mesto? (Glej tudi okvir » JW.ORG«.)

¹⁹ Internet. Leta 2013 je imelo dostop do interneta več kot 2,7 milijarde ljudi, skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Glede na neke ocene kaki dve milijardi ljudi do interneta dostopata z mobilnimi napravami, kot so denimo pametni telefoni in tablični računalniki. Ta trend se povečuje na globalni ravni. Uporaba mobilnega interneta trenutno najhitreje raste v Afriki, kjer je že več kot 90 milijonov naročnin na mobilni internet. Možnost dostopa do interneta je korenito spremenila način, po katerem mnogi ljudje pridejo do informacij.

 ²⁰ Jehovovo ljudstvo je leta 1997 pričelo uporabljati to množično občilo. Leta 2013 je bilo spletno mesto jw.org na voljo v kakih 300 jezikih, svetopisemske vsebine, ki so na voljo za prenos, pa v več kot 520 jezikih. Vsak dan obišče to spletno mesto približno 750.000 posameznikov. Obiskovalci gledajo videoposnetke, poleg tega pa vsak mesec prenesejo več kot 3 milijone knjig, 4 milijone revij in 22 milijonov avdioposnetkov.

21. Kaj si se naučil iz Sinovega primera?

²¹ Spletno mesto je postala pomembna metoda širjenja dobre novice o Božjem kraljestvu, in to celo v državah, kjer je naše delo omejeno. Na začetku leta 2013 je denimo Sina naletel na spletno mesto jw.org in poklical naše svetovno središče v Združenih državah Amerike. Prosil je za več informacij o Svetem pismu. Zakaj je bil ta klic nekaj posebnega? Sina je musliman in živi v neki oddaljeni vasi v državi, kjer močno nasprotujejo Jehovovim pričam. Ker je Sina poklical naše svetovno središče, smo uredili vse potrebno, da je dvakrat tedensko preučeval Sveto pismo z nekim Pričevalcem iz Združenih držav Amerike. Preučevala sta po spletnem video prenosu.

22., 23. a) Ali so metode, s katerimi smo dosegli oziroma še dosegamo veliko število ljudi, nadomestile naše oznanjevanje od vrat do vrat? b) Kako Kralj blagoslavlja naš trud?

²² Časopisi, »Fotodrama stvarjenja« in radio so bile metode, ki smo jih v preteklosti uporabljali, zato da bi dosegli veliko število ljudi. Danes iz istega razloga uporabljamo spletno mesto. Vendar z nobeno od teh metod nismo želeli nadomestiti našega oznanjevanja od vrat do vrat. Zakaj ne? Ker se  Jehovovi služabniki učimo iz Jezusovega zgleda. On ni oznanjeval samo množicam. Osredinil se je na to, da je pomagal posameznikom. (Luk. 19:1–5) Učence je učil, naj delajo enako, in jim dal sporočilo, ki naj ga oznanijo. (Beri Luka 10:1, 8–11.) Kot smo pregledali v šestem poglavju, so tisti, ki jim je bilo zaupano vodstvo, vsakega Jehovovega služabnika vedno spodbujali, naj ljudem osebno oznanjuje. (Apd. 5:42; 20:20)

²³ Sto let po rojstvu Kraljestva več kot 7,9 milijona oznanjevalcev dejavno poučuje druge o Božjih namenih. Kralj nedvomno blagoslavlja metode, ki jih uporabljamo, da bi oznanjevali Kraljestvo. Kot bomo videli v naslednjem poglavju, nam je Kralj priskrbel tudi pripomočke, s katerimi smo širili oziroma še širimo dobro novico med ljudmi iz vseh narodov, rodov in jezikov. (Raz. 14:6)