Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

TILE 10

Belemgbunli Ne Tu Ye Menli Nu Sunsum Nu

Belemgbunli Ne Tu Ye Menli Nu Sunsum Nu

TILE NE BODANE

Deɛmɔti nee kɛzi Gyisɛse ɛdu ye menli nu sunsum nu na yede bɛ nwo la

1-3. Gyisɛse nwunle kɛ bɛlɛgua ɛzonlenlɛ sua ne anwo evinli la, duzu a ɔyɛle a?

 ƐNEE Gyisɛse bu ɛzonlenlɛ sua ne mɔɔ wɔ Gyɛlusalɛm la kpalɛ ɔluakɛ ɛnee ɔze kɛ ɛzonlenlɛ sua ne anu a bɛzonle nɔhalɛ nu wɔ azɛlɛ ye azo toonwo a. Noko ɔwɔ kɛ Gyihova, Nyamenle nwuanzanwuanza ne ɛzonlenlɛ nwo te saanwu. Yɛ ɛzonlenlɛ sua ne mɔɔ Gyisɛse rale nu wɔ Naesan 10, 33 Y.M, na ɔnwunle kɛ bɛgua nwolɛ evinli la anwo nvoninli nea. Ɛnee duzu a ɛlɛkɔ zo a?​—Bɛgenga Mateyu 21:12, 13.

2 Gualilɛma mɔɔ bɛle anyebolo nee menli mɔɔ bɛsenza ezukoa la rale menli mɔɔ bɛnle Dwuuma la Kɔɔto ɛkɛ ne na bɛkpondɛle menli mɔɔ bɛba bɛarazonle Gyihova la anwo zo nvasoɛ ɛtane. a Gyisɛse voanle “bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛdi gua wɔ ɛkɛ ne la amuala. Ɔbutubutule menli mɔɔ senza ezukoa la ɛkponle ne mɔ.” (Fa toto Nihɛmaya 13:7-9 anwo.) Ɔdendɛle ɔtiale zɔhane angomedima ne kɛ bɛyɛ ɔ Ze sua ne “awulema fealeka!” Gyisɛse luale ɛhye azo lale ɛbulɛ mɔɔ ɔlɛ ɔmaa ɛzonlenlɛ sua ne nee ahenle mɔɔ bɛsonle ye wɔ ɛkɛ la ali. Ɛnee ɔwɔ kɛ bɛmaa ɔ Ze ɛzonlenlɛ ne anwo te!

3 Ɛvoya dɔɔnwo anzi mɔɔ bɛziele Gyisɛse ebia zo kɛ Mɛzaya Belemgbunli la, eza ɔdele ɛzonlenlɛ sua bie mɔɔ menli mɔɔ kpondɛ kɛ bɛsonle Gyihova nɔhalɛ nu ɛnɛ wɔ nu la anwo. Ɛzonlenlɛ sua boni a ɔdele nwolɛ a?

“Ɔbadu Livaema Anu”

4, 5. (a) Kɛzi bɛdule Gyisɛse ɛdoavolɛma ne mɔɔ bɛkpokpa bɛ la anu na bɛdele bɛ nwo ɔvi 1914 kɔdwu 1919 mɔlebɛbo ɛ? (b) Asoo ɛnee yemɔ a le Nyamenle menli mɔɔ bɛtu bɛ nu na bɛade bɛ nwo la awieleɛ ɔ? Kilehile nu.

4 Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ buluku ɛhye Tile 2 ne la, mɔɔ bɛziele Gyisɛse ebia zo wɔ 1914 la anzi, ɔ nee ɔ Ze ranleanle sunsum nu ɛzonlenlɛ sua ne​—ngyehyɛleɛ mɔɔ maa bɛfa ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te bɛmaa la. b Belemgbunli ne ranleanle ɛzonlenlɛ sua ne la, ɔnwunle kɛ ɔhyia kɛ ɔtu Keleseɛnema mɔɔ bɛkpokpa bɛ, “Livaema” ne anu. (Mal. 3:1-3) Ɔvi 1914 kɔdwu 1919 mɔlebɛbo, Dwinvolɛ ne, Gyihova, manle ye menli ne hɔle sɔnea nee anwongyelelɛ ngakyile mɔɔ dule bɛ nu na ɔdele bɛ nwo la anu. Mɔɔ yɛ anyelielɛ la a le kɛ, menli zɔhane mɔɔ bɛkpokpa bɛ la vile sɔnea ne mɔ anu vindele mɔɔ ɛnee bɛ nwo ɛde bɔkɔɔ mɔɔ bɛsika bɛ bo kɛ bɛbagyinla Mɛzaya Belemgbunli ne anzi a!

5 Asoo ɛnee yemɔ a le Nyamenle menli mɔɔ bɛtu bɛ nu na bɛade bɛ nwo la awieleɛ ɔ? Kyɛkyɛ. Gyihova ɛlua ye Mɛzaya Belemgbunli ne azo ɔlɛboa ye ɛdoavolɛma yeamaa bɛ nwo ade dahuu wɔ awieleɛ mekɛ ne anu amaa bɛahola bɛadɛnla sunsum nu ɛzonlenlɛ sua ne anu. Wɔ adile nwiɔ mɔɔ doa zo la anu, yɛbanwu kɛzi yedu bɛ nu wɔ ɛbɛlabɔlɛ nu na yedu ahyehyɛdeɛ ne noko anu la. Noko mɔɔ lumua la, bɛmaa yɛzuzu sunsum nu anwodelɛ nwo. Saa yɛsuzu mɔɔ Gyisɛse ɛyɛ mɔɔ yɛnwu ye nee mɔɔ yɛnnwu ye mɔɔ ɔlɛfa yeaboa ye ɛdoavolɛma yeamaa bɛ nwo ade wɔ sunsum nu la anwo a, ɔmaa diedi nu mia.

Bɛmaa Bɛ Nwo Ɛde

6. Kɛzi edwɛkɛ mɔɔ Gyihova hanle hilele Dwuuma mɔɔ ɛnee bɛwɔ nlɔnu wɔ Babelɔn la boa yɛ maa yɛte sunsum nu anwodelɛ bo kpalɛ ɛ?

6 Duzu a le sunsum nu anwodelɛ? Amaa yɛabua la, bɛmaa yɛnleɛnlea edwɛkɛ mɔɔ Gyihova hanle hilele Dwuuma mɔɔ ɛnee bɛlɛfi nlɔnu wɔ Babelɔn bɛara wɔ ɛvoya nsia K.Y.M la anu. (Bɛgenga Ayezaya 52:11.) Debie titile mɔɔ ɔti ɛnee Dwuuma ɛlɛsia ahɔ Gyɛlusalɛm la a le kɛ bɛsia bɛahɔzi ɛzonlenlɛ sua ne na bɛava nɔhalɛ ɛzonlenlɛ bɛazie ɛkɛ. (Ɛzela 1:2-4) Ɛnee Gyihova kpondɛ kɛ ye menli ne gyakyi Babelɔn ɛzonlenlɛ ne anu debie biala wɔ bɛ nzi. Yɛ ye nzonlɛ kɛ ɔmanle bɛ mɛla ngakyile: “Bɛmmafa bɛ sa bɛka debie biala mɔɔ evinli ɛha ye,” “bɛvi Babelonia bɛdwazo bɛhɔ,” yɛɛ ‘bɛmaa bɛ nwo ɛde.’ Ɔnle kɛ bɛfa adalɛ ɛzonlenlɛ bɛgua Gyihova ɛzonlenlɛ nwo evinli. Duzu a akee yɛbaha a? Sunsum nu anwodelɛ kile kɛ ɛtwe ɛ nwo wɔavi adalɛ ɛzonlenlɛ ngilehilelɛ nee ye nyɛleɛ nwo.

7. Ngyehyɛleɛ boni a Gyisɛse ɛlɛdua zo aboa ye ɛdoavolɛma yeamaa bɛ nwo ade sunsum nu ɛ?

7 Bɛziele Gyisɛse Belemgbunli la anzi mekɛ ekyii, ɔkpale akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne wɔ 1919 na yelua bɛ nwo zo yeboa ye azonvolɛ yemaa bɛ nwo ɛde sunsum nu. Ɛnee ɔnyɛ se kɛ ɛbanwu akɛlɛ ɛhye. (Mat. 24:45) Ɔkadwu zɔhane ɛvolɛ ne la, ɛnee Baebolo Sukoavoma ne ɛde bɛ nwo dɛba wɔ adalɛ ɛzonlenlɛ ngilehilelɛ dɔɔnwo anwo. Noko ɛnee ɔhyia kɛ bɛte bɛ nwo bieko wɔ sunsum nu. Kelaese ɛlua ye akɛlɛ nɔhavo ne anwo zo ɛmaa ye ɛdoavolɛma ɛnwu ɛvoyia nee nyɛleɛ ngakyile mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛkoati la. (Mrɛ. 4:18) Bɛmaa yɛzuzu ɛhye mɔ anwo neazo bie mɔ anwo.

Asoo Ɔwɔ Kɛ Keleseɛnema Di Bolonyia?

8. Duzu a Baebolo Sukoavoma ne liele dole nu dɛbadɛba wɔ Bolonyia nwo a, noko duzu a bɛannwu ye wienyi a?

8 Baebolo Sukoavoma ne liele dole nu dɛbadɛba kɛ Bolonyia vi awozonle ɛzonlenlɛ nu na bɛanwo Gyisɛse wɔ December 25. December 1881 Ɛzinzalɛ Arane ne hanle kɛ: “Ninyɛne mgbe dɔɔnwo vi Awozonle ɛzonlenlɛ nu a rale asɔne ne anu a. Noko aluma ne mɔ titile a bɛhakyile bɛ a ɔluakɛ awozonle ɛzonlenlɛ ɛsɔfoma ne rayɛle keleseɛne ɛsɔfoma na bɛvale keleseɛne aluma bɛvɛlɛle awozonle ɛzonlenlɛ ɛvoyia ne mɔ​—Bolonyia le ɛvoyia ɛhye mɔ anu ko.” Wɔ 1883, Ɛzinzalɛ Arane ne hilehilele nuhua wɔ edwɛkɛtile “Mekɛ Boni A Bɛwole Gyisɛse A?” anu kɛ ɔbayɛ kɛ bɛwole Gyisɛse wɔ October mɔlebɛbo. c Noko wɔ zɔhane mekɛ ne anu, Baebolo Sukoavoma ne annwu deɛmɔti ɔwɔ kɛ bɛgyakyi Bolonyia ne ɛlilɛ a. Brooklyn Bɛtɛle abusua ne bɔbɔ hɔle zo lile. Noko wɔ 1926 anzi, ninyɛne bɔle ɔ bo kɛ ɔkakyi. Duzu ati ɔ?

9. Duzu a Baebolo Sukoavoma ne ranwunle ye wɔ Bolonyia nwo a?

9 Kɛmɔ Baebolo Sukoavoma ne nleɛnleanle edwɛkɛ ne anu kpalɛ la ati, bɛnwunle kɛ ɛleka mɔɔ Bolonyia vi nee nyɛleɛ mɔɔ boka nwo la ɛnli Nyamenle eni. Edwɛkɛ, “Ɛleka Mɔɔ Bolonyia Vi,” mɔɔ wɔ December 14, 1927 The Golden Age ne anu la hanle kɛ Bolonyia le awozonle ɛzonlenlɛ ɛvoyia, ɔsi anyelielɛ ninyɛne adua, yɛɛ ananze ɛzonlenlɛ noko boka nwo. Edwɛkɛ ne manle ɔlale ali wienyi kɛ Kelaese anga kɛ bɛli ɛvoyia ne, na ɔvale Bolonyia nwo edwɛkɛ ɛhye ɔdole gua wienyi kɛ: “Kɛmɔ ewiade ne, menli, nee Abɔnsam ɛmaa bɛli ɛvoyia ne mekɛ tendenle la ati . . . mɔɔ menli mɔɔ bɛdu bɛ nwo bɔkɔɔ bɛmaa Gyihova ɛzonlenlɛ ɛli la, yemɔ ala ɛne, yewie.” Ɔnyɛ nwanwane, Bɛtɛle abusua ne anli Bolonyia wɔ zɔhane December ne, yɛɛ bɛanli bieko ɛlɛ!

10. (a) Bolonyia nwo edwɛkɛ boni a Baebolo Sukoavoma ne kpale nwolɛ ɛdanlɛ wɔ December 1928 a? (Eza nea ɛlɛka “ Bolonyia, Ɛleka Mɔɔ Ɔvi Nee Ye Bodane.”) (b) Kɛzi bɛbɔle Nyamenle menli kɔkɔ wɔ ɛnwomenlelielɛ kenle gyɛne mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛkoati la anwo ɛ? (Nea ɛlɛka “ Bɛkpa Ɛnwomenlelielɛ Nee Ɛvoyialilɛ Gyɛne Nwo Ɛdanlɛ.”)

10 Wɔ ɛvolɛ mɔɔ doa ye la anu, Baebolo Sukoavoma ne nyianle edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ kpa Bolonyia nwo ɛdanlɛ a. Wɔ December 12, 1928, Adiema Richard H. Barber, mɔɔ boka asafo ti mgbanyima ne mɔ anwo la manle riledio zo ɛdendɛlɛ mɔɔ manle ɛleka mɔɔ ɛvoyia ɛhye vi la lale ali wienyi a. Kɛzi Nyamenle menli yɛle bɛ nyɛleɛ wɔ adehilelɛ mɔɔ nuhua la ɛkɛ mɔɔ vi asafo ti la anwo ɛ? Mɔɔ Adiema Charles Brandlein kakye mekɛ mɔɔ ɔ nee ye abusua ne gyakyile Bolonyialilɛ la, ɔhanle kɛ: “Asoo zɔhane ninyɛne ne mɔɔ yɛfuandi bɛ yɛagua bɛ lɔ la yɛle se manle yɛ? Kyɛkyɛ! . . . Ɛnee ɔle kɛ ɛlɛye tɛladeɛ mɔɔ nuhua ɛzɛkye na wɔavuandi wɔagua ye lɔ la.” Adiema Henry A. Cantwell mɔɔ nzinlii zonlenle kɛ neavolɛ adenduvo da sunsum ko ne ala bie ali la, ɔhanle kɛ: “Yɛ nye liele kɛ yɛholale yɛgyakyile debie bie ɛyɛlɛ yɛhilele kɛ yɛkulo Gyihova la.” Ɛnee Kelaese nɔhalɛ ɛdoavolɛma ɛziezie bɛ nwo kɛ bɛfi bɛ ɛhulolɛ nu bɛayɛ nzenzaleɛ mɔɔ hyia la na bɛnrɛli ɛvoyia mɔɔ vi adalɛ ɛzonlenlɛ nu a rale la. d​—Dwɔn 15:19; 17:14.

11. Kɛzi yɛbahile kɛ yɛgyi Mɛzaya Belemgbunlililɛ ne anzi ɛ?

11 Nea neazo kɛnlɛma mɔɔ zɔhane Baebolo Sukoavoma ne yɛle manle yɛ a! Saa yɛlɛsuzu bɛ neazo ne anwo a, ɔwɔ kɛ yɛbiza yɛ nwo kɛ: ‘Kɛzi mebu adehilelɛ mɔɔ yɛnyia yɛfi akɛlɛ nɔhavo ne ɛkɛ la ɛ? Asoo mefa anyezɔlɛ medie meto nu na mefa mɔɔ mesukoa la medi gyima?’ Saa yɛfi yɛ ɛhulolɛ nu yɛyɛ tieyɛ a, ɛnee ɔkile kɛ yɛlɛboa Mɛzaya Belemgbunli ne mɔɔ ɔlɛdua akɛlɛ nɔhavo ne azo yeamaa yɛ sunsum nu aleɛ wɔ ye mekɛ nu la.​—Gyi. 16:4, 5.

Asoo Ɔwɔ Kɛ Keleseɛnema Fa Meanubaka Di Gyima?

Meanubaka nee abɔtile sɛkɛlɛneɛ (Nea ɛdendɛkpunli 12 nee 13)

12. Kɛzi Baebolo Sukoavoma ne bule meanubaka ne wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu ɛ?

12 Wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo anu, Baebolo Sukoavoma ne bule meanubaka kɛ Keleseɛnema nzonlɛyɛlɛ mɔɔ fɛta. Bɛande nganeɛ kɛ ɔwɔ kɛ bɛsonle meanubaka ne, ɔluakɛ ɛnee bɛze kɛ awozonle ɛzonlenlɛ ɛnle kpalɛ. (1 Kɔl. 10:14; 1 Dwɔn 5:21) Wɔ 1883 mɔlebɛbo, Ɛzinzalɛ Arane ne hanle ye wienyi kɛ “awozonle ɛzonlenlɛ kɔsɔɔti le Nyamenle kyibadeɛ.” Noko mɔlebɛbo ne, Baebolo Sukoavoma ne annwu nvonleɛ mɔɔ wɔ meanubaka mɔɔ ɛnee bɛsuzu kɛ bɛfa bɛdi gyima wɔ adenle kpalɛ zo la anwo a. Kɛ neazo la, ɛnee bɛbɔ baagye mɔɔ meanubaka nee abɔtile wɔ zo a. Wɔ bɛ afoa nu, ɛnee ɔkile kɛ saa bɛdi nɔhalɛ bɛkɔ ewule nu a, bɛbanyia ngoane abɔtile ne. Wɔ 1891 mɔlebɛbo, bɛvale meanubaka nee abɔtile sɛkɛlɛneɛ bɛdole Ɛzinzalɛ Arane ne azo.

13. Meanubaka ne anwo edwɛkɛ dɔɔnwo boni a Kelaese ɛdoavolɛma ne nyianle a? (Eza nea ɛlɛka “ Yɛdele Meanubaka Mɔɔ Yɛfa Yɛdi Gyima La Abo Ngyikyi Ngyikyi.”)

13 Ɛnee Baebolo Sukoavoma ne anye die meanubaka nee abɔtile sɛkɛlɛneɛ ne anwo. Noko ɔlɛkɔ 1920 ne awieleɛ la, bɛmanle Kelaese ɛdoavolɛma nwunle meanubaka mɔɔ bɛfa bɛdi gyima la anye zo ngyikyi ngyikyi. Mɔɔ Adiema Grant Suiter mɔɔ nzinlii rabokale Neazo Eku ne anwo kakye 1928 nyianu mɔɔ bɛyɛle ye wɔ Detroit, Michigan, U.S.A. la, ɔhanle kɛ: “Bɛmanle yɛnwunle ye wɔ nyianu ne abo kɛ tɛ kɛ meanubaka ne nee abɔtile sɛkɛlɛneɛ ne mɔ ɛngyia ala, na emomu nvonleɛ wɔ nwo.” Wɔ ɛvolɛ ekyii mɔɔ doa zo la anu, bɛnyianle nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo. Bɛnwunle ye wienyi kɛ ɔnle kɛ bɛfa meanubaka bɛdi gyima fee wɔ ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te wɔ sunsum nu la anu.

14. Kɛzi Nyamenle menli yɛle bɛ nyɛleɛ wɔ meanubaka nwo edwɛkɛ mɔɔ bɛ sa hanle ye ngyikyi ngyikyi la anwo ɛ?

14 Kɛzi Nyamenle menli yɛle bɛ nyɛleɛ wɔ meanubaka nwo edwɛkɛ mɔɔ bɛ sa hanle ye ngyikyi ngyikyi la anwo ɛ? Asoo bɛhɔle zo bɛvale meanubaka nee abɔtile sɛkɛlɛneɛ ne mɔɔ bɛ nye die nwolɛ la bɛlile gyima? Lela Roberts mɔɔ ɛva ɛvolɛ dɔɔnwo ɛzonle Gyihova la hanle kɛ, “Mɔɔ yɛnwunle mɔɔ ɔkile la, yɛvuandinle bɛ yɛguale.” Adiema raalɛ nɔhavo ko, Ursula Serenco noko lale nganeɛ mɔɔ menli dɔɔnwo te la ali, ɔhanle kɛ: “Yɛranwunle kɛ debie mɔɔ ɛnee yɛbu ye kɛ ɔle yɛ Awulae ewule ne nee Keleseɛnema tunwomaa sɛkɛlɛneɛ la le awozonle ɛzonlenlɛ sɛkɛlɛneɛ. Mɔɔ nee Mrɛlɛbulɛ 4:18 yia la, yɛ nye liele kɛ ɛnee adenle ne anu ɛlɛyɛ wienyi la.” Ɛnee Kelaese nɔhalɛ ɛdoavolɛma ɛmkpondɛ kɛ bɛfa bɛ nwo bɛwula adalɛ ɛzonlenlɛ nyɛleɛ mɔɔ anwo ɛnde la anu!

15, 16. Kɛzi yɛbahola yɛala ye ali kɛ yɛbɔ kpɔkɛ kɛ yɛbamaa Gyihova sunsum nu ɛzonlenlɛ sua kpole ne asalo mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la anwo ade ɛ?

15 Yɛdayɛ noko yɛsika yɛ bo zɔhane ala. Yɛnwu ye kɛ Kelaese ɛyɛ ngyehyɛleɛ mɔɔ yɛnwu ye​—ye akɛlɛ nɔhavo nee nrɛlɛbɛvolɛ ne mɔɔ boa ye menli ɔmaa bɛ nwo te sunsum nu la. Ɛhye ati, saa sunsum nu aleɛ mɔɔ yɛ sa ka ye la twe yɛ adwenle kɔ ɛvoyialilɛ, nyɛleɛ anzɛɛ amaamuo bie mɔɔ adalɛ ɛzonlenlɛ ɛgua nwolɛ evinli la azo a, yɛdie yɛto nuhua ɛkɛ ne ala na yɛdi zo. Kɛmɔ yɛ mediema mɔɔ bɛdɛnlanle aze wɔ Kelaese ɛralɛ ne mɔlebɛbo la yɛle la, yɛsika yɛ bo kɛ yɛbamaa Gyihova sunsum nu ɛzonlenlɛ sua ne mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la anwo ade.

16 Eza Kelaese ɛlɛyɛ gyima mɔɔ yɛnnwu ye la wɔ awieleɛ mekɛ ne anu yeabɔ asafo mɔɔ Gyihova menli wɔ nu la anwo bane yeavi menli mɔɔ bɛbahola bɛagua nwolɛ evinli wɔ sunsum nu la anwo. Kɛzi ɔyɛ ye ɛ? Bɛmaa yɛnlea.

Ɔlɛkpa ‘Amumuyɛma Yeavi Kpalɛma Anu’

17, 18. Wɔ avonle nwo ndonwo ne anu, boni a ɛhye mɔ kile a? (a) avonle mɔɔ bɛdo ye tandane nu, (b) ɔkye fɛlɛ ngakyile dɔɔnwo,” (d) bɛkpa fɛlɛ ne anu, bɛgua kpalɛ ne wɔ bɛ bokiti nu, nee (ɛ) bɛfuandi mɔɔ anwo ɛngyia bɛ la bɛgua ye lɔ.

17 Belemgbunli Gyisɛse Kelaese kɔ zo nea asafo mɔɔ Nyamenle menli wɔ nu wɔ azɛlɛ ye azo la azo. Kelaese nee anwumabɔvolɛma ɛlɛkpa menli nu wɔ ndenle mɔɔ yɛnwie ɔ bo te la azo. Gyisɛse hilehilele gyima ɛhye anu wɔ avonle nwo ndonwo ne anu. (Bɛgenga Mateyu 13:47-50.) Duzu a ndonwo ɛhye kile a?

Avonle ne gyi ɛkɛ maa Belemgbunlililɛ edwɛkɛhanlɛ ne mɔɔ ɔlɛkɔ zo wɔ alesama mɔɔ bɛle kɛ nyevile anu la (Nea ɛdendɛkpunli 18)

18 “Avonle mɔɔ bɛdo ye tandane” nu. Avonle ne gyi ɛkɛ maa Belemgbunlililɛ edwɛkɛhanlɛ ne mɔɔ ɔlɛkɔ zo wɔ alesama mɔɔ bɛle kɛ nyevile anu la. “Ɔkye fɛlɛ ngakyile dɔɔnwo.” Menli ngakyile anye die edwɛkpa ne anwo​—menli mɔɔ bɛlɛtudu agyakɛ bɛarayɛ nɔhalɛ Keleseɛnema nee menli dɔɔnwo mɔɔ bie a mɔlebɛbo ne bɛ nye liele nwo noko bɛanzi kpɔkɛ wɔ ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te anwo la. e ‘Bɛkpa fɛlɛ ne anu, bɛgua kpalɛ ne wɔ bɛ bokiti nu.’ Bɛboɔboa menli mɔɔ bɛlɛ ahonle kpalɛ la anloa wɔ asafo mɔɔ le kɛ bokiti, ɛleka mɔɔ bɛbahola bɛava ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te bɛamaa Gyihova la anu. “Bɛfuandi mɔɔ anwo ɛngyia bɛ la bɛgua.” Kelaese nee anwumabɔvolɛma ɛlɛkpa “amumuyɛma avi kpalɛma anu” wɔ awieleɛ mekɛ ne anu. f Ɛhye ati, bɛmmaa menli mɔɔ bɛnlɛ ahonle kpalɛ, mɔɔ bie a bɛtɛsieziele bɛ nwo kɛ bɛgyakyi diedi anzɛɛ nyɛleɛ ɛtane la adenle bɛmmaa bɛngua asafo ne anwo evinli. g

19. Kɛzi ɛte nganeɛ wɔ mɔɔ Kelaese ɛlɛyɛ abɔ Nyamenle menli ne anwodelɛ nee nɔhalɛ ɛzonlenlɛ mɔɔ anwo te la anwo bane la anwo ɛ?

19 Asoo ɔmmaa yɛ anwosesebɛ kɛ yɛnwu kɛ Belemgbunli Gyisɛse Kelaese bɔ menli mɔɔ ɔnea bɛ la anwo bane ɔ? Na eza ɔnkyekye yɛ rɛle kɛ yɛnwu kɛ mɔdenle mɔɔ ɔbɔ ye wɔ nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nee nɔhalɛ azonvolɛ nwo la anu yɛ se ɛnɛ kɛmɔ ɛnee ɔde wɔ mekɛ mɔɔ ɔdele ɛzonlenlɛ sua ne anwo wɔ ɛvoya mɔɔ lumua Y.M. anu la ɔ? Nea kɛzi yɛ nye die kɛ Kelaese ɛyɛ gyima ɛbɔ Nyamenle menli sunsum nu anwodelɛ nee nɔhalɛ ɛzonlenlɛ nwo bane a! Yɛbahola yɛahoati adalɛ ɛzonlenlɛ debie biala yɛava yɛahile kɛ yɛgyi Belemgbunli ne nee ye Belemgbunlililɛ ne anzi.

a Dwuuma mɔɔ bɛrale la ɛnee lɛ ezukoa mɔɔ bɛnli ye wɔ Gyɛlusalɛm yemɔti ɛnee ɔwɔ kɛ bɛsenza na bɛanyia bie bɛadua ɛzonlenlɛ sua adwule ne, na ɛnee menli mɔɔ senza ezukoa la maa bɛtua ezukoa bie kolaa na bɛazenza bɛamaa bɛ. Bie a ɛnee eza ɔbahyia kɛ nyɛvolɛ ne mɔ tɔ nane bɔ afɔle. Kɛmɔ bie a ɛnee gualilɛma ne die ezukoa mgbole wɔ bɛ gyima ne anwo la ati Gyisɛse vɛlɛle bɛ “awulema.”

b Gyihova menli mɔɔ bɛwɔ azɛlɛ ye azo la sonle ye wɔ ye sunsum nu ɛzonlenlɛ sua kpole ne asalo mɔɔ wɔ azɛlɛ ye azo la anu.

c Edwɛkɛ ɛhye hilehilele nu kɛ fɔsɛlɛ mekɛ ne mɔɔ bɛse bɛwole Gyisɛse la nee “mboaneneavolɛma mɔɔ ɛnee bɛlɛsi epe bɛanlea bɛ mboane la kɛlɛtokɛ ne ɛnyia.”​—Luku 2:8.

d Adiema Frederick W. Franz mumua ne hɛlɛle kɛlata wɔ November 14, 1927 kɛ: “Ɛvolɛ ɛhye yɛnrɛli Bolonyia. Bɛtɛle abusua ne ɛbɔ kpɔkɛ kɛ bɛnrɛli Bolonyia bieko.” Siane bie mɔ anzi, Adiema Franz hɛlɛle kɛlata wɔ February 6, 1928 anu kɛ: “Ngyikyi ngyikyi Awulae ɛlɛte yɛ nwo avi nvonleɛ mɔɔ Abɔnsam maa bɛyɛ ye wɔ Babelɔn ahyehyɛdeɛ ne anu la anwo.”

e Kɛ neazo la, wɔ 2013, yɛnyianle nolobɔlɛma 7,965,954 yɛɛ menli 19,241,252 hɔle Kelaese ɛvolɛ biala ewule Ngakyelɛlilɛ ne.

f Fɛlɛ kpalɛ ne mɔɔ bɛlɛkpa bɛ bɛavi fɛlɛ mɔɔ bɛngyia nwolɛ anu la nee mboane ne mɔɔ bɛye bɛ bɛavi mbɔnkye ne anu la ɛnle ko. (Mat. 25:31-46) Menli nu ɛkpalɛ ne, anzɛɛ mboane nee mbɔnkye ndɛnebualɛ mɔɔ li awieleɛ la bahɔ zo wɔ anwongyelelɛ kpole ne mɔɔ ɔlɛba la anu. Kolaa na zɔhane mekɛ ne adwu la, bie a menli mɔɔ bɛle kɛ fɛlɛ ne mɔɔ bɛngyia nwolɛ la bazia ara Gyihova ɛkɛ na bɛaboɔboa bɛ nloa wɔ asafo ne mɔ mɔɔ le kɛ bokiti la anu.​—Mal. 3:7.

g Awieleɛ kolaa ne, bɛbavuandi mɔɔ bɛngyia nwolɛ la bɛagua sɛkɛlɛneɛ adenle zo sendɔlɔra ne mɔɔ kile kenlebie ɛzɛkyelɛ la anu.