Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 11

Otu na okukala twa koshoka paenghedi—Kalunga omuyapuki

Otu na okukala twa koshoka paenghedi—Kalunga omuyapuki

ENENEDILADILO LETUKULWA

Nghee Ohamba Jesus ya honga ovapangelwa vayo va kale va lenga omifikamhango daKalunga dopaenghedi

Kala nee wa fa u liwete to piti moshivelo shoshihale shopondje shotembeli yaJehova inene yopamhepo

1. Oshike osho Hesekiel a li a mona tashi tu kumwifa?

NATU tye nee ngeno owa mona emoniko li na sha notembeli olo omuprofeti Hesekiel a li a mona omido 2 500 lwaapo da pita. Otembeli oyo oinenenene noi na oshinge. Ofimbo to ehene puyo, ope uya omweengeli omunaenghono oo e lilongekida oku ku ulikila monhele oyo ikumwifi neenghono. Opo nee owa londa eendodo (eetalapa) heyali dokulondela opo u ye puumwe womomivelo nhatu dotembeli oyo. Omikala dokuuya mo odikumwifi neenghono okutala, molwaashi omakuma ado omalemale, e na oule wopombada weemeta 30 lwaapo, nope na oukololo vovanangeli. Eengudi dayo odi li molupe lomiti domilunga diwadiwa. — Hes. 40:1-4, 10, 14, 16, 22; 41:20.

2. (a) Otembeli yomemoniko laHesekiel otai faneke shike? (Tala yo eshangelo lopedu.) (b) Oshike hatu lihongo mokutala koinima i lili noku lili i na sha nomikala dokuya motembeli oyo?

2 Emoniko olo oli na sha notembeli yopamhepo, na Hesekiel okwa ndjadjukununa mo nawa oinima aishe oyo ya pamba otembeli oyo muHesekiel etukulwa 40 fiyo 48. Otembeli oyo otai faneke elongekido laJehova li na sha nelongelokalunga la koshoka. Oitukulwa aishe yotembeli oyo otai ti sha kufye tu li ovapiya vaJehova momafiku aa axuuninwa. * Pashihopaenenwa, omikala dokuya motembeli, odo di na omakuma malemale, otadi faneke shike? Otadi tu dimbulukifa kutya opo tu pitikilwe melongekido laJehova li na sha nelongelokalunga la koshoka, otu na okukala hatu dulika komifikamhango daye douyuki da denga mbada. Eengudi odo di li molupe lomilunga nado oda hala okutya otu na okukala ovayuki, molwaashi omafimbo amwe omilunga ohadi longifwa mOmbibeli okuulika kouyuki. (Eps. 92:13) Oukololo vovanangeli vo otava faneke shike? Okokutya ovo inava hala okudulika komifikamhango daKalunga itava ka pitikilwa nande melongelokalunga la koshoka olo tali ke tu pefa omwenyo waalushe. — Hes. 44:9.

3. Omolwashike ovashikuli vaKristus va li va pumbwa okukwafelwa va twikile okuninga omalunduluko?

3 Emoniko laHesekiel ola wanifwa ngahelipi? Ngaashi twe shi mona mEtukulwa 2 lembo eli, Jehova okwa li a longifa Kristus opo a koshole oshiwana shaye okudja mo 1914 fiyo opehovelo lo 1919. Ndele mbela okukosholwa kwoshiwana shaKalunga opo ashike kwa xulila opo? Hasho nandenande. Momukokomoko womido 100 da pita, Kristus okwa twikila okukala ta xumifa komesho elihumbato olo li li metwokumwe nomifikamhango daJehova diyapuki, nomolwaasho ovashikuli vaye ova li va pumbwa okutwikila okuninga omalunduluko. Osho osha pumbiwa unene tuu molwaashi Kristus okwe tu ongela okudja mounyuni ou wa nyonauka paenghedi nomolwaashi Satana ota kendabala alushe oku tu kokela natango mounyuni waye. (Lesha 2 Petrus 2:20-22.) Natu ka taleni keenghedi nhatu omo Ovakriste vashili va enda tava ningi omalunduluko: nghee va kosholwa paenghedi, elongekido la fimanenena lokukaleka eongalo la koshoka nosho yo omafiloshisho okukwafela omaukwaneumbo.

Omalunduluko e na sha nelihumbato lopaenghedi

4, 5. Omwiyo ulipi Satana a kala ta longifa, noha pondola shi fike peni?

4 Oshiwana shaJehova osha kala alushe sha halelela okukala nelihumbato lopaenghedi la koshoka. Nomolwaasho osha kala alushe tashi tula moilonga omalombwelo a yela e na sha neenghedi. Natu ka taleni koihopaenenwa yonhumba.

5 Okukukuma oluhaelo. Jehova okwa hala ovalihomboli va kale tava hafele omilele monghedi ya koshoka. Ashike Satana ota xumifa komesho oluhaelo, nokungaho, ota ningifa ovanhu va kale va dina oshali yokuya momilele oyo ya nuninwa ashike ovo va hombola, noha longifa oluhaelo okuyeleka Ovakriste vashili opo va nyone po ekwatafano lavo naJehova. Satana okwa li a pondola monakudiwa okulongifa omwiyo woluhaelo pefimbo laBileam, nopaife momafiku aa axuuninwa ota pondola shi dulife nale. — Num. 25:1-3, 9; Eh. 2:14.

6. Eano lilipi la li mOshungonangelo, ola li hali ningwa ngahelipi, nomolwashike omukalo omo la li hali ningwa wa ka xulifwa po? (Tala yo eshangelo lopedu.)

6 Opo Ovakriste vashili va kwafelwe va henuke omwiyo oo waSatana, mOshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Juni 1908 omwa li eano olo va li va ladipikwa va diinine, tali ti: “Ohandi ka ungaunga novanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwange pomhito keshe noponhele keshe ngaashi ashike handi ungaunga navo moipafi yovanhu.” * Nonande eano olo kala li tali dengele, vahapu ova li va yandja omadina avo a pite mOshungonangelo va ulike kutya ove li tambula ko. Ndele lwanima osha li sha didilikwa mo kutya nonande eano olo ola li la kwafela vahapu pefimbo olo, vamwe ova li ashike have li tambula ko ngahenya, ndele ihave li tula moilonga. Onghee hano, omukalo oo wokuninga eano olo owa li wa xulifwa po. Ndele nande ongaho, oshiwana shaJehova osha twikila okudiinina omafinamhango a denga mbada oo a kwatelwa meano olo.

7. Mo 1935, Oshungonangelo oya li ya popya kombinga youpyakadi ulipi, nokungaho oya li ya divilika efimano lokudulika kushike?

7 Satana okwa twikila okulongifa omwiyo woluhaelo. Onghee hano, Oshungonangelo ye 1 Marsa 1935 oya li ya popya sha yukilila kombinga youpyakadi oo wa li mokati koshiwana shaKalunga. Osha yela kutya vamwe ova li tava diladila kutya shimha ashike tava wanifa po oukalele wavo, inava pumbwa lela okudiinina omifikamhango daKalunga dopaenghedi mokukalamwenyo kwavo. Nomolwaasho, Oshungonangelo oyo oya li ya popya nopehe na okulila okafima koluko ya ti: “Otu na okudimbuluka kutya inashi wana ashike okukala hatu yandje oundombwedi moipafi. Okukala tu li Eendombwedi daJehova otashi ti otu li ovakalelipo vaye. Onghee hano, otu na oshinakuwanifwa shokulihumbata nawa tu li ovakalelipo vaye novouhamba waye.” Oshitukulwa osho osha li yo sha yandja omayele e na sha nohombo nosho yo oinima ikwao i na sha nomilele, nokungaho, oshiwana shaKalunga osha li sha kwafelwa shi ‘kukume oluhaelo.’ — 1 Kor. 6:18.

8. Omolwashike Oshungonangelo ya kala hai divilike lwoikando eityo le lixwapo loshitya shOshigreka osho sha tolokwa oluhaelo?

8 Moule womido omilongo da pita, Oshungonangelo oya kala tai endulula lwoikando eityo loshitya shOshigreka porneia, osho sha tolokwa oluhaelo. Oshitya porneia itashi ulike ashike komilele do venevene. Ndele osha kwatela mo oinima aishe ya nyata i na sha nomilele, unene tuu oinima inyanyalifi oyo hai ningwa meenhele deembwada. Okukala tu shii eityo loshitya osho, okwe tu kwafela tu kukume oinima ya tya ngaho, oyo ya pika ovanhu vahapu mounyuni. — Lesha Ovaefeso 4:17-19.

9, 10. (a) Oshungonangelo yomo 1935 oya li ya popya vali kombinga youpyakadi ulipi? (b) Ombibeli otai ti ngahelipi kombinga yokunwa oikolwifa?

9 Okuhenuka elongifonai loikolwifa. Oshungonangelo ye 1 Marsa 1935 oya li yo ya popya kombinga yokunwa omalodu, ya ti: “Osha didilikwa yo kutya vamwe ohava i moilonga yomomapya nokulonga oilonga ikwao oyo ve lineekelelwa kehangano va nwa oikolwifa. Ndele mbela Omishangwa otadi popile okunwa omaviinyu peemhito dilipi? Mbela osha yuka ngoo okunwa omaviinyu peemhito opo hatu ke lipyakidila noilonga oyo twa pewa kehangano lOmwene?”

10 Oshungonangelo oya li ya yandja enyamukulo le likolelela kEendjovo daKalunga, olo tali tu kwafele tu kale tu na etaleko li li pandjele li na sha nokunwa omalodu. Ombibeli inai tokola okunwa pandjele omaviinyu nosho yo oikunwa ikwao yoalkoholi, ndelenee oya tokola filufilu oukolwe. (Eps. 104:14, 15; 1 Kor. 6:9, 10) Ndele ngeenge tashi uya pokunwa oikolwifa peemhito odo hatu ke lipyakidila noilonga iyapuki, otu na okudimbuluka osho sha li sha ningilwa ovanamati vaAron. Kalunga okwa li e va dipaa molwaashi ova li va eta koaltari yaye omundilo wa nyata. Ndele diva konima yaasho, Ombibeli oya holola kutya oshike shiimba sha li sha ningifa ovanamati ovo va kaule onyanga koshipala shaKalunga. Kalunga okwa li a yandja omhango oyo ya li ya dilika ovapristeri aveshe vaha nwe oikolwifa ngeenge tava ka longa oilonga yavo iyapuki. (Lev. 10:1, 2, 8-11) Oshilihongomwa osho hatu lihongo mefinamhango olo oshosho kutya, tu li ovashikuli vaKristus otu na okulungama tuha longe oilonga yetu iyapuki tu li koshi yodungo.

11. Ouwa ulipi oshiwana shaKalunga sha mona eshi sha kala tashi pewa ouyelele muhapu u na sha nokunwa omalodu?

11 Momido omilongo opo da di ko, ovashikuli vaKristus ova kala tava pewa ouyelele muhapu oo we va kwafela va ude ko nawa onghalo yokukala omunhu wa pikwa koalkoholi, ile tu tye, okukala ombuvi yoikolwifa. Ouyelele wopamhepo oo u li pefimbo owa kwafela vahapu va efe po onghalo ya tya ngaho nova kale ve na elipangelo. Ouyelele oo owa kwafela yo vahapu va efe po filufilu okunwa oikolwifa. Katu na nande okweefa oikolwifa i nyone po edina letu liwa, ile omaukwaneumbo etu, nokomesho yaaishe, katu na okweefa i tu kufife oufembanghenda wetu wokulongela Jehova.

“Nghi wete ngeenge Omwene wetu oha kala ta hafele edimba lomakaya nokandi shii ngeenge ota ka tula ngeno mokanya kaye oinima oyo hai nyateke ovanhu.” — C. T. Russell

12. Ovashikuli vaKristus ova li va tala ko ngahelipi okunwa omakaya nokuli nofimbo omafiku axuuninwa inaa hovela?

12 Okweefa po okunwa omakaya. Nokuli nofimbo omafiku axuuninwa inaa hovela, ovashikuli vaKristus ova li va yemba okunwa omakaya. Omido da pita, omumwatate umwe omunamido, Charles Capen, okwa li a popya kombinga yaashi a li a shakeneka Charles Taze Russell oshikando shotete lwopexulilo lomido 1800 nasha. Omumwatate Russell okwa hangele Capen, oo pefimbo olo a li e na eedula 13, e li novamwainamati vatatu peetalapa dombelewa ya kula yOvakonakoni vOmbibeli, oyo ya li muAllegheny, moPennsylvania. Eshi Russell a pita po, okwe va pula a ti: “Vamati onye, otamu nu ndi shii omakaya? Ondi udite omakaya taa nyika.” Ove mu nyamukula kutya ihava nu omakaya. Kape na omalimbililo kutya Capen novamwainamati ova li va mona kutya Russell okwa li a tala ko ngahelipi okunwa omakaya. MOshungonangelo ye 1 Auguste 1895, omumwatate Russell okwa li a popya kombinga yo 2 Ovakorinto 7:1, a ti: “Nghi wete nghee tashi fimanekifa Kalunga ile tashi etele Omukriste ouwa washa ngeenge ta longifa omakaya monghedi keshe. . . . Nghi wete ngeenge Omwene wetu oha kala ta hafele edimba lomakaya nokandi shii ngeenge ota ka tula ngeno mokanya kaye oinima oyo hai nyateke ovanhu.”

13. Elunduluko lilipi la ningilwe po mo 1973 li na sha nokudulika komifikamhango dopaenghedi?

13 Mo 1935, Oshungonangelo oya tile kutya omakaya “oshimbodi sha nyata” nonokutya keshe oo ha taafina ile ha nu omakaya ita dulu okukala oshilyo shoukwaneumbo waBetel ile okukala omukalelipo wehangano laJehova, ngaashi okukala omukokolindjila ile omupashukili omweendi. Mo 1973 omwa li yo mwa ningwa elunduluko la pamba oshinima osho. Oshungonangelo ye 1 Juni oya li ya yelifa kutya Ondombwedi yaJehova keshe tai twikile okuninga oshinima osho sha nyika oshiponga, hashi nyateke ovanhu nokashi li pahole okuninga, itai ka kala i na edina liwa meongalo. Ovo va li inava hala okweefa po onghedindjikilile ya tya ngaho ova li va kondwa mo meongalo. * Kristus okwa li a kwafela natango ovashikuli vaye moshinima shimwe vali.

14. Eendjovo daKalunga oda ti shike shi na sha nohonde, nosha enda ngahelipi opo okutulwa ohonde ku tandavele apeshe?

14 Okwaanya okutulwa ohonde. Pefimbo laNoa, Kalunga okwa tile kutya osha puka okulya ohonde. Okwa li yo a yandja oshipango sha faafana koshiwana shaIsrael, naashi eongalo lopaKriste la totwa, Ovakriste ova li va lombwelwa ve ‘lidilike ohonde.’ (Oil. 15:20, 29; Gen. 9:4; Lev. 7:26) Ndele kunena, Satana okwa konga ondunge yokuningifa ovanhu va kale va dina oshipango osho shaKalunga. Mo 1800 nasha, eendokotola oda kala tadi hetekele okutula ovanhu ohonde, naashi da ka mona kutya eehonde odi li pamaludi, okutula ovanhu ohonde okwa enda taku tandavele apeshe. Mo 1937, oda hovela okukala hadi kufa ovanhu ohonde nelalakano loku i tuvikila i ka longifwe konahiya, noshinima sha tya ngaho osha li sha xwaxwamekwa unene tuu pefimbo lOita Itivali yOunyuni. Nokudja opo, okutulwa ohonde okwa ninga oshinima shakeshe efiku mounyuni aushe.

15, 16. (a) Eendombwedi daJehova ohadi tale ko ngahelipi etulwohonde? (b) Eenghendabala dilipi da ningwa po opo ovashikuli vaKristus va kale hava mono noupu ouhaku oo inau kwatela mo etulwohonde, naasho osha etifa oidjemo iwa ilipi?

15 Nale mo 1944, Oshungonangelo oya tile kutya okutulwa ohonde paulelalela oku li ashike onghedi imwe yokulya ohonde. Mo 1945, Oshungonangelo oya li ya yelifa nokuda mo nawa etomheno lopamishangwa molwaashi Ovakriste vashili ve na okulidilika ohonde. Mo 1951, opa li pa nyanyangidwa omusholondodo womapulo nomanyamuko oo a li a nuninwa okukwafela ovapiya vaKalunga va dule okupopila omufika wavo wokuhatulwa ohonde ngeenge tava tomhafana neendokotola. Nonande luhapu ovashikuli vaKristus ovadiinini mounyuni aushe ova li hava shekwa nokupatanekwa ile va hepekwe, ova li hava popile nouladi omufika wavo oo. Mokweendela ko kwefimbo, Kristus okwa kala ta wilike ehangano laye li yandje ekwafo olo la pumbiwa. Nomolwaasho, ehangano ola enda tali nyanyangida oumbo nosho yo oitukulwa oyo i na ouyelele wa konakonwa nawa nowa ndjadjukununa nawanawa oinima.

16 Mo 1979, ovakulunhuongalo vamwe ova li va hovela okukala hava talele po oipangelo va ka kwafele eendokotola opo di ude ko omatomheno etu opamishangwa kutya omolwashike ihatu tulwa ohonde noku di kwafela di shiive kutya ope na vali ouhaku umwe oo tau dulu okulongifwa ponhele yokutulwa ohonde. Mo 1980, ovakulunhuongalo vamwe ovo va dile koilando 39 yomOilongo ya Hangana ova li va pewa edeulo le likalekelwa li na sha nokupopila omufika wetu. Lwanima, Olutuwiliki ola li la ninga eetepo ku totwe Eekomitiye dOkukwatafana nOipangelo mounyuni aushe. Mbela eenghendabala da tya ngaho oda etifa po ngoo elunduluko lasha mokweendela ko kwomido? Osho naanaa, molwaashi kunena ope na eendokotola omayovi omilongo, mwa kwatelwa ovatandi neendokotola dokufifa ile okukofifa, odo di na elongelokumwe novayakulwa vEendombwedi daJehova noda fimaneka ehoololo letu lokutambula ko ouhaku oo inau kwatela mo etulwohonde. Ope na yo oipangelo ihapu shi dulife nale oyo paife hai hakula ovanaudu nopehe na etulwohonde, naimwe oya lenga nokuli ouhaku wa tya ngaho. Kashi kumwifa tuu okutala keenghedi odo Jesus a kala ta longifa opo a amene ovashikuli vaye nonande Satana okwa kala ta kendabala alushe oku va nyateka! — Lesha Ovaefeso 5:25-27.

Ope na oipangelo ihapu shi dulife nale oyo paife hai hakula ovanaudu nopehe na etulwohonde, naimwe oya lenga nokuli ouhaku wa tya ngaho

17. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa lenga onghedi omo Kristus e tu kwafela tu kale metwokumwe nomifikamhango daJehova dopaenghedi?

17 Ohatu dulu okulipula kutya, ‘Mbela otwa lenga ngoo onghedi omo Kristus e tu kwafela tu kale metwokumwe nomifikamhango daJehova dopaenghedi da denga mbada?’ Ngeenge osho, otu na okulungama opo Satana ehe tu amune ko kuJehova naJesus moku tu ningifa tu kale twa dina omifikamhango daJehova dopaenghedi. Ndele opo tuha wile momwiyo wa tya ngaho, ehangano laJehova ohali tu dimbulukifa noku tu londwela alushe pahole tuha nwefwe mo koikala younyuni. Onghee hano, natu kaleni oupafi, hatu pwilikine nohatu dulika komayele oo hatu pewa. — Omayel. 19:20.

Nghee eongalo la amenwa liha nwefwe mo nai

18. Emoniko laHesekiel otali tu londwele ngahelipi shi na sha naavo hava nyonene owina omifikamhango daKalunga?

18 Onghedi onhivali omo oshiwana shaJehova sha kwafelwa shi kale sha koshoka paenghedi oi na sha nomalongekido okukaleka eongalo la koshoka. Shinyikifa oluhodi, vamwe ovo ve liyapulila Jehova nove shii omifikamhango daye dopaenghedi ihava dulika kudo. Vamwe nokuli ova ninga ovatangalali nova yemba omifikamhango odo. Mbela ovanhu va tya ngaho ova pumbwa okuungaungwa navo ngahelipi? Ohatu dulu okumona enyamukulo lepulo olo ngeenge otwa konakona moule oshinima shimwe osho sha tumbulwa memoniko laHesekiel li na sha notembeli yopamhepo, oyo ya popiwa metetekelo. Oto dimbuluka omikala domakuma malemale dokuuya mo motembeli? Pomukala keshe wokuuya mo ope na oukololo vovanangeli. Ovanangeli ovo ove lile po okwaamena otembeli, pashihopaenenwa, okukelela ovo ‘inava pita etanda momutima’ vaha ye mo. (Hes. 44:9) Osho otashi ulike kutya melongelokalunga lashili ohamu pitikilwa ashike ovo va hala okudulika shili komifikamhango douyuki daJehova dopaenghedi. Nomolwaasho inashi yuka kOvakriste vashili okweendafana naavo inava hala okudulika komifikamhango daJehova dopaenghedi.

19, 20. (a) Mokweendela ko kwefimbo, Kristus okwa kwafela ngahelipi ovashikuli vaye va xwepopaleke onghedi omo hava ungaunga naavo va nyona sha kwata moiti? (b) Ovanyoni ovo inave livela ombedi ohava kondwa mo meongalo omolwomatomheno atatu elipi?

19 Mo 1892, Oshungonangelo oya tile kutya, tu li Ovakriste “otu na oshinakuwanifwa shokukonda mo meongalo ovo tave shi ulike sha yukilila ile meenghedi donhumba kutya inava itavela kutya Kristus okwa yandjela ovanhu aveshe ekuliloyambo [ile tu tye, ofuto ya yeleka].” (Lesha 2 Johannes 10.) Embo The New Creation, lomo 1904, ola tile kutya ovo tava nyonene owina nopehe na okulivela ombedi otava dulu okweetifa enyonauko meongalo. Pefimbo olo, eongalo alishe ola li hali kufa ombinga meemhangu deongalo eshi taku tokolwa oo a nyona sha kwata moiti. Ashike oshinima osho osha li lela sha pumba. Ndelenee mo 1944, Oshungonangelo oya li ya popya kutya oinima yopamhangu oi na ashike okuungaungwa nayo kovamwatate ovo va nangekwa po va kwatele komesho. Mo 1952, Oshungonangelo imwe oya li ya yelifa nghee oikoya yopamhangu i na okuungaungwa nayo, noya divilika kutya etomheno la fimana molwaashi ovo inave livela ombedi hava kondwa mo meongalo okukaleka eongalo la koshoka.

20 Momido omilongo da ka shikula ko, Kristus okwa enda ta kwafele ovashikuli vaye va talulule onghedi omo oikoya yopamhangu hai ungaungwa nayo. Ovakulunhuongalo ova kala tava deulwa opo va dule okuungaunga noikoya oyo panghedi oyo Jehova ta hokwa, kokutya apa sha yeleka okufila omunhu onghenda, ta filwa onghenda, naapa sha yeleka oku mu katukila onghatu, ta katukilwa onghatu pauyuki. Kunena otu shii omatomheno atatu a fimana molwaashi ovanyoni ovo inave livela ombedi hava kondwa mo meongalo: (1) opo edina laJehova liha shekwe, (2) opo shi amene eongalo liha nwefwe mo nai koonakunyona sha kwata moiti, na (3) opo shi linyengife omunyoni e lialuluke, ngeenge otashi shiiva.

21. Elongekido lokukonda mo ovo inave livela ombedi ohali amene ngahelipi oshiwana shaKalunga?

21 Mbela ou wete nhumbi elongekido lokukonda mo ovanyoni meongalo hali amene ovashikuli vaKristus kunena? Pefimbo lOvaisrael, ovanyoni ova li luhapu hava nwefa mo nai oshiwana ashishe. Omafimbo amwe ovanashibofa ova li nokuli hava kala vahapu ve dule ovo ve hole Jehova nomifikamhango daye douyuki. Onghee oshiwana osho osha li hashi shekifa edina laJehova, na Jehova okwa li he shi liteeka luhapu. (Jer. 7:23-28) Ashike kunena, vahapu ovo tava longele Jehova ohava kala ovadiinini kuye. Molwaashi ovanyoni ovo inave livela ombedi ohava kondwa mo meongalo, osho ohashi amene eongalo li kale la koshoka noliha iwe eembwayelo kuSatana. Nokungaho, enwefemo lii ohali kala la pumba. Nomolwaasho, otu na oushili kutya Jehova okwe tu hokwa tu li oshiwana shaye. Dimbuluka kutya okwe tu udanekela a ti: “Oshilwifo keshe tashi hambulwa shi ku lwife, otashi nyengwa.” (Jes. 54:17) Mbela ohatu yambidida ngoo noudiinini ovakulunhuongalo ovo ve na oshinakuwanifwa sha kwata moiti shokuungaunga noikoya yopamhangu?

Nghee omaukwaneumbo haa fimanekifa Kalunga

22, 23. Omolwashike Ovakriste vakwetu ovo va li ko lwopehovelo lomido 1900 nasha ve shii okupandulwa, ndele oshike tashi ulike kutya ova li va pumbwa okukala nondjele ngeenge tashi uya pokufila oshisho omaukwaneumbo?

22 Onghedi onhinhatu omo Kristus a kwafela ovashikuli vaye va kale va koshoka paenghedi oi na sha nokuninga omalunduluko a pumbiwa meehombo nomomaukwaneumbo avo. Mbela etaleko letu li na sha noukwaneumbo ola enda tali lunduluka ngahelipi mokweendela ko kwefimbo? Pashihopaenenwa, ohashi kala shihokwifa okulesha kombinga yanghee ovapiya vaKalunga ovo va li lwopehovelo lomido 1900 nasha va li hava ningi omaliyambo, noshi shii okupandulwa lela eshi va li hava pitifa alushe komesho oilonga yavo iyapuki. Ndele nande ongaho, otu wete kutya ova li va pumbwa okukala ve na ondjele. Omolwashike hatu tile ngaho?

23 Peemhito dihapu ovamwatate ova li hava tambula ko oinakuwanifwa ya pamba oukalele ile va ninge ovapashukili ovaendi, osho sha li hashi va pula va fiye po omaukwaneumbo avo oule weemwedi dihapu da shikulafana. Navali, omafimbo amwe ediladilo lokuhahombola ola li hali tuwa omufindo unene inashi pumbiwa, nokapa li naanaa hapa piti ouyelele muhapu oo tau dulu okukwafela ovalihomboli Ovakriste va kale ve na ekwatafano la kola. Mbela nokunena osho ashike shi li ngaho? Ahowe.

Ovapiya vaKalunga ohava ladipikwa vaha kale ashike tava lalakanene oinakuwanifwa meongalo ofimbo itava file nawa oshisho omaukwaneumbo avo

24. Kristus okwa kwafela ngahelipi ovashikuli vaye ovadiinini va kale ve na etaleko li li pandjele li na sha neehombo nosho yo omaukwaneumbo?

24 Kunena ovapiya vaKalunga ohava ladipikwa vaha kale ashike tava lalakanene oinakuwanifwa meongalo ofimbo itava file nawa oshisho omaukwaneumbo avo. (Lesha 1 Timoteus 5:8.) Kakele kaasho, Kristus okwa fya oshisho opo ovashikuli vaye ovadiinini vokombada yedu va kale tava mono alushe ouyelele wopamishangwa oo tau va kwafele meehombo nomomaukwaneumbo. (Ef. 3:14, 15) Mo 1978, opa li pa nyanyangidwa embo Making Your Family Life Happy. Konima yomido 18 okudja opo, opa ka nyanyangidwa vali embo Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili. Kakele komambo oo, mOshungonangelo ohamu holoka oitukulwa ihapu ya nuninwa okukwafela ovalihomboli shi na sha nanghee ve na okutula moilonga omayele Ombibeli meehombo davo.

25-27. Ovanyasha vomapupi a yoolokafana ova kala tava kwafelwa ngahelipi mokweendela ko kwomido shi dulife nale?

25 Ovanyasha vo ova kala tava kwafelwa ngahelipi? Mokweendela ko kwomido, navo ova kala tava pewa elitulemo shi dulife nale. Kunena ope na ouyelele muhapu wa pamba ovanyasha shi dulife nale. Ehangano laJehova ola kala hali nyanyangida ouyelele wopamhepo okudja nale, oo tau kwafele ovanyasha vomapupi a yoolokafana. Pashihopaenenwa, okudja mo 1919 fiyo 1921, moshifo sho-Golden Age omwa kala hamu piti oshitukulwa “Ekonakonombibeli lovanyasha.” Mo 1920 omwa li mwa nyanyangidwa okambo kovanyasha ke na oshipalanyole Golden Age ABC, nomo 1941 omwa li mwa nyanyangidwa embo ledina Children. Mo 1970 nasha omwa li mwa nyanyangidwa omambo taa landula: Listening to the Great Teacher, Your Youth—Getting the Best out of It nosho yo Embo lange lomahokololo Ombibeli. Okudja mo 1982, mo-Awake! omwa kala hamu holoka oitukulwa ya pamba ovanyasha koshi yoshipalanyole “Young People Ask” (Ovanyasha tava pula). Lwanima mo 1989, opa li pa nyanyangidwa embo le likolelela koitukulwa oyo, ledina Questions Young People Ask—Answers That Work.

Ovakalipo poshoongalele osho sha ningilwe moNdowishi ova li va hafa eshi pa pita okambo Osho handi lihongo mOmbibeli

26 Kunena otu na omambo opavali o-Young People Ask, noitukulwa yovanyasha oyo ya li hai kala mo-Awake!, paife ohai kala konhele yetu yokointaneta, ko-jw.org. Opa nyanyangidwa yo embo Lihonga kOmuhongi Munene. Kakele kaasho, konhele yetu yokointaneta oku na oinima ihapu ya nuninwa ovanyasha, ngaashi oukalata ve na sha novanhu vopefimbo lOmbibeli, oinyangadalwa yokukonakona Ombibeli, eetumbutumbu, ouvidio, omahokololo Ombibeli molupe lomafano nosho yo oilihongomwa yOmbibeli younona veedula nhatu okuyuka pedu. Osho otashi ulike filufilu kutya Kristus oku na ko nasha novanyasha ngaashi ashike a li e shi ulika eshi a li kombada yedu, eshi a li a ukata ounona momaoko aye. (Mark. 10:13-16) Okwa hala ovanyasha va kale va paluka pamhepo nova kale ve udite ve holike. *

27 Jesus okwa hala yo ounona va kale ve li meameno. Mounyuni ou wa xutuka paenghedi, omahepeko ounona okwa hapupala. Nomolwaasho opa nyanyangidwa ouyelele muhapu oo wa nuninwa okukwafela ovadali va amene ounona vavo opo vaha ninge oihakanwa yovanhu ovo va pilalala.

28. (a) Metwokumwe nemoniko laHesekiel li na sha notembeli, oshike tu na okuninga opo tu dule okukala hatu kufa ombinga melongelokalunga la koshoka? (b) Otu na okukala twa tokola toko okuninga shike?

28 Kashi hokwifa tuu okutala keenghedi omo Kristus a kwafela ovashikuli vaye va kale va koshoka paenghedi, moku va honga va kale va lenga omifikamhango daJehova dopaenghedi da denga mbada noku di tula moilonga nova mone ouwa mudo! Diladila natango kombinga yotembeli yomemoniko laHesekiel. Dimbuluka kutya omakuma omikala dayo dokuuya mo omalemale. Kaleka yo momadiladilo kutya otembeli oyo kai fi etungo lo venevene, ndele oyopamhepo. Ndele mbela otwe i tala ko ngoo i li oshinima sholela? Okuya kOlupale lOuhamba, okulesha Ombibeli nokuya moukalele hayo aike tai ulike kutya otwa ya motembeli oyo yopamhepo, molwaashi okuninga oinima oyo okwa kwatela mo oinima oyo hai monika nomesho okomutwe nohai dulu okukumwa. Omunhu oo e na oihelele naye ota dulu okukala ha ningi oinima oyo, ashike itashi ti kutya okwa ya motembeli yaJehova yopamhepo. Ndele ngeenge ohatu ningi oinima oyo ya popiwa metetekelo nohatu dulika komifikamhango daJehova dopaenghedi da tumbala notu na oikala yomitima ya yuka, kungaho otu li monhele oyo iyapuki, oyo i li elongekido laJehova lelongelokalunga la koshoka. Natu kaleni twa lenga oufembanghenda munene oo tu na wokulongela Jehova motembeli oyo. Natu twikileni yo okukendabala okukala ovayapuki ngaashi Jehova mokudiinina omifikamhango daye douyuki.

^ okat. 2 Embo eti-2 lo-Vindication, lomo 1932, ola li la yelifa oshikando shotete kutya omaxunganeko Ombibeli e na sha nokushuna kwoshiwana shaKalunga keduumbo lasho otaa wanifilwa Israel shopamhepo kunena, ndele haVaisrael vopambelela. Omaxunganeko oo okwa li taa popi shi na sha nokutungululwa kwelongelokalunga la koshoka. Oshungonangelo ye 1 Marsa 1999 oya yelifa kutya emoniko laHesekiel li na sha notembeli otali xunganeke etungululo lelongelokalunga la koshoka, nosha yela kutya otali wanifwa momafiku aa axuuninwa.

^ okat. 6 Eano olo ola li la indika omulumenhu nomukainhu vaha kale monduda ve li ovo aveke, okuninga shapo omuvelo wa yeuluka filufilu, ile shapo ongeenge ve li ovalihomboli ile ovapambele vopopepi. Oule womido donhumba, eano olo ola li hali endululwa pElongelokalunga lOngula loukwaneumbo waBetel.

^ okat. 13 Kakele kokunwa omakaya, osha puka yo okufenya, oku a taafina, ile oku a twika nelalakano loku a longifa momikalo odo.

^ okat. 26 Pashihopaenenwa, tala etukulwa 32 lembo Lihonga kOmuhongi Munene; tala yo mo-Awake! yaOktoba 2007, epandja 3 fiyo 11.