Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 12

Go Rulaganyetšwa go Hlankela “Modimo wa Khutšo”

Go Rulaganyetšwa go Hlankela “Modimo wa Khutšo”

MOKOTABA WA KGAOLO YE

Jehofa o rulaganya batho ba gagwe ganyenyane-ganyenyane

1, 2. Go ile gwa dirwa phetogo efe makasineng wa Zion’s Watch Tower ka January 1895, gona bana babo rena ba ile ba arabela bjang?

GE Morutwana wa Beibele yo mafolofolo yo a bitšwago John A. Bohnet a be a amogela kopi ya gagwe ya makasine wa Zion’s Watch Tower ya January 1895, o ile a kgahlwa kudu ke seo a ilego a se bona. Makasine woo o be o na le letlakala la ka ntle le lefsa leo le bonagalago gabotse—e lego seswantšho sa tora yeo lebone la yona le bonegetšego ka lewatleng gomme mahlasedi a lona a bonagala sebakabakeng bošego. Tsebišo ya ka makasineng woo yeo e bego e rola sebopego sa wona se sefsa e be e na le sehlogo se se rego, “Roko ya Rena e Mpsha.”

2 Ka ge a be a kgahlilwe ke seo, Ngwanabo rena Bohnet o ile a ngwalela Ngwanabo rena Russell lengwalo. O ile a ngwala gore: “Ke thabela go bona MOROKAMI o apere gabotse. O botsana.” Morutwana yo mongwe wa Beibele yo a botegago e lego John H. Brown le yena o ile a ngwala ka letlakala leo la ka ntle gore: “Le kgahliša kudu. Ruri motheo wa tora yeo o tiile kudu, ga o šišinywe ke ge madimo a tšutla gomme o kgaphetšwa ke maphoto a matla.” Letlakala leo la ka ntle e bile phetogo ya mathomo yeo bana babo rena ba e bonego ngwageng woo—eupša e be e se ya mafelelo. Ka November ba ile ba bona phetogo e nngwe gape e kgolo. Le yona e be e akaretša mathata ao a etšago lewatle leo le bilokanago.

3, 4. Morokami wa November 15, 1895 o ile wa bolela ka bothata bofe, gona ke phetogo efe e kgolo kudu yeo e ilego ya tsebišwa?

3 Sehlogo se matla seo se gatišitšwego ka go Morokami wa November 15, 1895, se ile sa utolla bothata ka gore: Mathata ao a etšago maphoto a lewatle a be a senya khutšo ya Barutwana ba Beibele ka mokgatlong. Bana babo rena ba be ba dula ba ngangišana ka gore ke mang a swanetšego go etelela pele ka phuthegong. E le go thuša bana babo rena go bona seo se bego se swanetše go dirwa go rarolla ditshele tšeo di bego di ba aroganya, sehlogo seo se ile sa bapetša mokgatlo le sekepe. Le gona se ile sa bolela phaa gore bao ba etelelago pele ka mokgatlong ba paletšwe ke go lokišeletša mokgatlo wo o swanago le sekepe go lebeletšana le madimo. Ke’ng seo se bego se swanetše go dirwa?

4 Sehlogo seo se ile sa bolela gore molaodi yo bohlale wa sekepe o kgonthišetša gore bao ba šomago go phološa batho lewatleng ba ka sekepeng le gore basesiši ba komana-madula-a-bapile go theoša diseila ge go tsoga ledimo. Ka mo go swanago, bao ba bego ba etelela pele ka mokgatlong ba be ba swanetše go kgonthišetša gore diphuthego ka moka di itokišeleditše go lebeletšana le mathata ao a etšago madimo. E le gore seo se kgonege, sehlogo sa makasine woo se ile sa tsebiša phetogo e kgolo kudu. Se ile sa laela gore di tloga fase, “khamphaning e nngwe le e nngwe go kgethwe bagolo” gore ba “‘okamele’ mohlape.”—Dit. 20:28.

5. (a) Ke ka baka la’ng tokišetšo ya mathomo ya gore ka diphuthegong go be le bagolo e be e nyakega? (b) Re tlo ahlaahla dipotšišo dife?

5 Tokišetšo yeo ya mathomo ya gore ka diphuthegong go be le bagolo e bile mathomomayo a diphetogo tšeo di bego di nyakega go tiiša diphuthego. E ile ya thuša bana babo rena go phatša maphotong a matla ao a bakilwego ke Ntwa ya Pele ya Lefase. Nywagasomeng e latetšego, diphetogo tše dingwe tšeo di ilego tša dirwa ka mokgatlong di ile tša thuša batho ba Modimo go hlangwa gakaone go hlankela Jehofa. Ke boporofeta bofe bja Beibele bjo bo boletšego e sa le pele ka diphetogo tše? Wena o bone diphetogo dife ka mokgatlong? Di go hotše bjang?

“Ke tla Bea Khutšo ya ba Balebeledi ba Gago”

6, 7. (a) Jesaya 60:17 e ra go re’ng? (b) Jehofa o be a bontšha’ng ka go bolela ka “balebeledi” le ‘baabi ba mošomo’?

6 Go etša ge re ithutile go Kgaolo 9, Jesaya o ile a bolela e sa le pele gore Jehofa o be a tla šegofatša batho ba gagwe ka koketšego. (Jes. 60:22) Lega go le bjalo, Jehofa o holofeditše go dira se se fetago moo. Bjona boporofeteng bjoo o boletše gore: “Bakeng sa koporo ke tla tliša gauta, bakeng sa tšhipi ka tliša silifera, bakeng sa kota ka tliša koporo, bakeng sa maswika ka tliša tšhipi; ke tla bea khutšo ya ba balebeledi ba gago gomme toka ya ba baabi ba gago ba mošomo.” (Jes. 60:17) Boporofeta bjo bo ra go re’ng? Gona bo šoma bjang go rena lehono?

Sedirišwa sa maemo a tlase ga se tšeelwe legato ke se sekaone, eupša se sekaone se tšeelwa legato ke se sekaonekaone

7 Boporofeta bja Jesaya bo bolela gore sedirišwa se sengwe se tlo tšeelwa legato ke se sengwe. Eupša hlokomela gore sedirišwa sa maemo a tlase ga se tšeelwe legato ke se sekaone, eupša se sekaone se tšeelwa legato ke se sekaonekaone. Go diriša gauta legatong la koporo ke phetogo e kgolo, gomme go bjalo le ka didirišwa tše dingwe tšeo go boletšwego ka tšona boporofeteng bjo. Ka go re’alo, ka seswantšhokgopolo se, Jehofa o boletše e sa le pele gore maemo a batho ba gagwe a be a tlo kaonefala ganyenyane-ganyenyane. Boporofeta bjo bo bolela ka diphetogo dife? Ka go bolela ka “balebeledi” le ‘baabi ba mošomo,’ Jehofa o bontšhitše gore ganyenyane-ganyenyane go be go tla ba le diphetogo tseleng yeo batho ba gagwe ba hlokometšwego ka yona le kamoo ba rulagantšwego ka gona.

8. (a) Ke mang a tlišago diphetogo tšeo di boletšwego boporofeteng bja Jesaya? (b) Diphetogo tšeo di re hola bjang? (Bona le lepokisi le le rego, “ O Ile a Amogela Phošollo ka Boikokobetšo.”)

8 Ke mang a tlišago diphetogo tše? Jehofa o itše: “Ke tla tliša gauta, . . . ka tliša silifera, . . . [e bile] ke tla bea khutšo.” Ruri diphetogo tša kamoo diphuthego di rulagantšwego ka gona di tlišitšwe ke Jehofa ka boyena, e sego batho. Le gona ga e sa le Jesu a bewa go ba Kgoši, Jehofa o tlišitše diphetogo tše a diriša Morwa yo wa gagwe. Diphetogo tše di re hola bjang? Lona lengwalo leo le bontšha gore diphetogo tše di tla re tlišetša “khutšo” le “toka.” Ge re dutše re amogela tlhahlo ya Modimo gomme re dira diphetogo, re ba le khutšo seng sa rena e bile go rata toka go re tutueletša go hlankela Jehofa, yoo moapostola Paulo a mo hlalositšego e le “Modimo wa khutšo.”—Bafil. 4:9.

9. Motheo wa kgonthe wa thulaganyo le botee ka phuthegong ke ofe, gona ka baka la’ng?

9 Le gona Paulo o ngwadile ka Jehofa gore: “Modimo ga se Modimo wa tlhakatlhakano eupša ke wa khutšo.” (1 Bakor. 14:33) Hlokomela gore Paulo ga se a fapanya tlhakatlhakano le thulaganyo, eupša o e fapantše le khutšo. Ka baka la’ng? Ela hloko se: Ga se gore mo go nago le thulaganyo go tla ba le khutšo. Ka mohlala, sehlopha sa mašole se ka gwanta ka thulaganyo se lebile manaba a sona, eupša go ba ga sona le thulaganyo go feleletša ka ntwa, e sego ka khutšo. Ka baka leo, ka ge re le Bakriste, re nyaka go dula re gopola ntlha ye ya bohlokwa: Selo le ge e le sefe seo se dirwago ka thulaganyo eupša go se na khutšo, se ka se atlege. Ka mo go fapanego, ge e ba re na le khutšo ya Modimo, re tla dula re na le thulaganyo. Ka gona, re thaba kudu gore mokgatlo wa rena o hlahlwa le go kaonefatšwa ke “Modimo yo a neago khutšo”! (Baroma 15:33) Khutšo yeo Modimo a re neago yona ke motheo wa thulaganyo yeo e re holago le botee bja kgonthe bjo re bo thabelago le go bo tšeela godimo kudu ka diphuthegong tša gabo rena lefaseng ka bophara.—Ps. 29:11.

10. (a) Ke diphetogo dife tšeo di diragetšego ka mokgatlong wa rena mehleng ya pele? (Bona lepokisi le le rego, “ Kamoo Mokgwa wa go Okamela Diphuthego o Kaonefaditšwego ka Gona.”) (b) Re tlo ahlaahla dipotšišo dife?

10 Lepokisi le le rego, “ Kamoo Mokgwa wa go Okamela Diphuthego o Kaonefaditšwego ka Gona” le re botša ka boripana ka tatelano ya diphetogo tše di holago tšeo di dirilwego ka mokgatlong wa rena mehleng ya pele. Eupša ke diphetogo dife tšeo Jehofa a di tlišitšego morago bjale a diriša Kgoši ya rena tšeo re ka rego ke ‘koporo bakeng sa gauta’? Diphetogo tše tša kamoo diphuthego di okamelwago ka gona di matlafaditše bjang khutšo le botee ka diphuthegong lefaseng ka bophara? Di go thuša bjang go hlankela “Modimo wa khutšo”?

Kamoo Kriste a Etelelago Pele Phuthego

11. (a) Go hlahlobja ga Mangwalo go tlišitše phetogo efe kwešišong ya kamoo phuthego e swanetšego go okamelwa ka gona? (b) Ke’ng seo bana babo rena ba sehlopha se bušago ba bego ba ikemišeditše go se dira?

11 Go tloga ka 1964 go ya go 1971, sehlopha se bušago se ile sa okamela modiro o mogolo wa go hlahloba Beibele, moo e nngwe ya ditaba tšeo di ilego tša hlahlobja e bilego kamoo phuthego ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga e bego e šoma ka gona. * Ge se be se hlahloba kamoo phuthego e swanetšego go okamelwa ka gona, se ile sa hwetša gore diphuthego tša lekgolong la pele la nywaga di be di okamelwa ke sehlopha sa bagolo go e na le go okamelwa ke mogolo o tee, goba molebeledi. (Bala Bafilipi 1:1; 1 Timotheo 4:14.) Ka morago ga gore sehlopha se bušago se kwešiše taba yeo gabotse, se ile sa lemoga gore Kgoši ya sona e lego Jesu, o be a se hlahla go kaonefatša tsela yeo batho ba Modimo ba rulagantšwego ka yona—e bile bana babo rena ba ba be ba ikemišeditše go kwa ditaelo tša Kgoši. Gateetee ba ile ba dira diphetogo gore ba latele mohlala wa Mangwalo mabapi le go kgethwa ga bagolo. Tše dingwe tša diphetogo tšeo di dirilwego mathomong a bo-1970 ke dife?

12. (a) Go ile gwa dirwa phetogo efe sehlopheng se bušago? (b) Hlalosa kamoo Sehlopha se Bušago se rulagantšwego ka gona lehono. (Bona lepokisi le le rego, “ Kamoo Sehlopha se Bušago se Hlokomelago Dikgahlego tša Mmušo,” go letlakala 130.)

12 Phetogo ya mathomo e ile ya dirwa go sehlopha se bušago ka bosona. Pele ga moo, sehlopha seo sa bana babo rena ba tloditšwego se be se bopša ke ditho tše šupago tšeo e bego e le baokamedi ba mokgatlo wa Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. Lega go le bjalo, ka 1971, ditho tša sehlopha se bušago di ile tša oketšega go tloga go tše 7 go ya go tše 11 gomme go tloga ka nako yeo gwa ba le phapano gare ga baokamedi ba mokgatlo le sehlopha se bušago. Ditho tša sehlopha se bušago di ile tša phetha ka gore ga go na yo a phagametšego ba bangwe gomme ngwaga le ngwaga tša thoma go šiedišana karolo ya go ba modulasetulo go ya ka tatelano ya maina a tšona.

13. (a) Ke thulaganyo efe yeo e ilego ya latelwa ka nywaga e 40? (b) Sehlopha se Bušago se ile sa dira’ng ka 1972?

13 Phetogo e latetšego e ile ya kgoma phuthego e nngwe le e nngwe. Bjang? Go tloga ka 1932 go ya go 1972, phuthego e be e okamelwa ke ngwanabo rena o tee feela. Go ba go fihla ka 1936, ngwanabo rena yoo yo a kgethilwego o be a bitšwa molaodi wa tirelo. Ka morago ga moo, leina leo le ile la fetošwa ya ba mohlanka wa khamphani, ya tla ya ba mohlanka wa phuthego ke moka mafelelong ya ba molebeledi wa phuthego. Bana babo rena ba bao ba kgethilwego ba ile ba hlokomela mohlape moyeng ka mafolofolo. Gantši molebeledi wa phuthego o be a direla phuthego diphetho ntle le gore a boledišane le bahlanka ba bangwe ka phuthegong. Lega go le bjalo, ka 1972, Sehlopha se Bušago se ile sa kgora tsela bakeng sa phetogo e kgolo. Phetogo yeo e be e akaretša’ng?

14. (a) Ke tokišetšo efe e mpsha yeo e thomilego go šoma ka October 1, 1972? (b) Molomaganyi wa sehlopha sa bagolo o diriša bjang keletšo yeo e lego go Bafilipi 2:3?

14 Go e na le gore phuthego e nngwe le e nngwe e okamelwe ke ngwanabo rena o tee feela, bana babo rena ba bangwe bao ba fihlelelago ditshwanelego tša Mangwalo le bona ba be ba tlo kgethwa ka tsela ya Modimo gore ba hlankele e le bagolo ba Bakriste. Ka moka ga bona ba be ba tlo bopa sehlopha sa bagolo seo se bego se tlo okamela phuthego ya lefelong la gabo bona. Tokišetšo yeo e mpsha e ile ya thoma go šoma ka October 1, 1972. Lehono, molomaganyi wa sehlopha sa bagolo ga a itebelele a phagametše bagolo ba bangwe, eupša o itebelela e le “yo monyenyane.” (Luka 9:48) Ruri bana babo rena ba bao ba ikokobeditšego ke tšhegofatšo e kgolo borwarreng bja rena bja lefase ka bophara!—Bafil. 2:3.

Go molaleng gore ka bohlale Kgoši ya rena e neile balatedi ba yona badiši bao ba nyakegago ka nako ya maleba

15. (a) Tokišetšo ya gore diphuthego di be le dihlopha tša bagolo e bile le mehola efe? (b) Ke’ng seo se bontšhago gore Kgoši ya rena e dirile dilo ka bohlale?

15 Tokišetšo ya gore ditho tša dihlopha tša bagolo di rwadišane boikarabelo bja phuthego e ipontšhitše e le phetogo e holago kudu. Ela hloko mehola e latelago e meraro: Sa pele, tokišetšo ye e thuša bagolo ka moka—go sa šetšwe gore ba na le boikarabelo bjo bogolo gakaakaang ka phuthegong—gore le ka mohla ba se lebale gore Jesu ke Hlogo ya phuthego. (Baef. 5:23) Sa bobedi, go etša ge Diema 11:14 e bontšha: “Mo go lego baeletši ba bantši go na le phološo.” Ge bagolo ba boledišana ka ditaba tšeo di kgomago bomoya bja phuthego e bile ba theetšana, ba tla kgona go fihlelela diphetho tšeo di dumelelanago le melao ya motheo ya Beibele. (Die. 27:17) Jehofa o šegofatša diphetho tše bjalo, e bile seo se dira gore dilo di sepele gabotse ka phuthegong. Sa boraro, ka baka la go ba le bana babo rena ba bantši bao ba swanelegago go hlankela e le bagolo, mokgatlo o kgonne go tšwela pele o thuša diphuthego tše di golago tšeo di hlokago bagolo le go dišwa. (Jes. 60:3-5) Nagana feela—diphuthego lefaseng ka bophara di oketšegile go tloga go tša ka godimo ga tše 27 000 ka 1971 go ya go tša ka godimo ga tše 113 000 ka 2013! Go molaleng gore ka bohlale Kgoši ya rena e neile balatedi ba yona badiši bao ba nyakegago ka nako ya maleba.—Mika 5:5.

‘Le be Mehlala go Mohlape’

16. (a) Bagolo ba na le boikarabelo bofe? (b) Barutwana ba Beibele ba ile ba lebelela bjang taelo ya Jesu ya gore ba ‘diše dinku tša gagwe’?

16 Morago kua mehleng ya ge Barutwana ba Beibele ba sa thoma, bagolo ba be ba šetše ba kwešiša gore ba na le boikarabelo bja go thuša badumedigotee le bona go dula ba hlankela Modimo. (Bala Bagalatia 6:10.) Ka 1908, sehlogo se sengwe ka go Morokami se ile sa ahlaahla taelo ya Jesu yeo e rego: “Diša dinku tša ka tše dinyenyane.” (Joh. 21:15-17) Sehlogo seo se ile sa botša bagolo gore: “Go bohlokwa kudu gore re etiše pele maphelong a rena taelo ya Mong wa rena ya gore re diše mohlape wa gagwe, gore re lebelele go fepa balatedi ba Morena le go ba hlokomela e le tokelo e kgolo.” Ka 1925, Morokami o ile wa gatelela gape bohlokwa bja go ba modiši ka go gopotša bagolo gore: “Kereke ya Modimo ke ya gagwe, . . .  le gona bohle bao ba nago le tokelo ya go hlankela bana babo bona ba tla ikarabela go yena.”

17. Balebeledi ba thušitšwe bjang gore ba kgone go diša mohlape?

17 Mokgatlo wa Jehofa o thušitše bagolo bjang go kaonefatša tsela yeo ba dišago mohlape ka yona go tloga go ‘tšhipi go ya go silifera’? Ka go ba tlwaetša. Ka 1959, go ile gwa swarwa Sekolo sa mathomo sa Bodiredi sa Mmušo bakeng sa balebeledi. Klaseng e nngwe go ile gwa ahlaahlwa sehlogo se se rego, “Go Thuša Setho se Sengwe le se Sengwe sa Phuthego.” Bana babo rena ba ile ba kgothaletšwa gore ba “dire lenaneo la go etela bagoeledi magaeng a bona.” Klaseng yeo, badiši ba ile ba bontšhwa ditsela tše mmalwa tšeo ka tšona ba ka dirago gore maeto ao e be a kgothatšago. Ka 1966, go ile gwa thoma Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo seo se kaonefaditšwego. Se ile sa ahlaahla sehlogo se se rego, “Bohlokwa bja Modiro wa Bodiši.” Tabakgolo ya karolo yeo e be e le efe? E be e le gore bao ba etelelago pele ka phuthegong “ba swanetše go hlokomela mohlape wa Modimo ka lerato, eupša ba sa hlokomologe malapa a bona le go ya tšhemong.” Nywageng ya morago bjale, go ile gwa swarwa dikolo tše dintši tša bagolo. Tlwaetšo e tšwelago pele yeo mokgatlo wa Jehofa o e neago bagolo e bile le mafelelo afe? Lehono, phuthego ya Bokriste e na le bana babo rena ba diketekete bao ba swanelegago bao ba hlankelago e le badiši ba moya.

Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo kua Philippines, ka 1966

18. (a) Bagolo ba neilwe boikarabelo bofe bjo bogolo? (b) Ke ka baka la’ng Jehofa le Jesu ba rata kudu bagolo bao ba šomago ka thata?

18 Bagolo ba Bakriste ba kgethilwe ke Jehofa a diriša Kgoši ya rena e lego Jesu, gore ba phethe boikarabelo bjo bogolo. Bofe? Bja go etelela pele dinku tša Modimo dinakong tše tšeo di hlobaetšago kudu historing. (Baef. 4:11, 12; 2 Tim. 3:1) Jehofa le Jesu ba rata kudu bagolo ba bao ba šomago ka thata ka gobane ba kwa taelo ya Mangwalo yeo e rego: “Dišang mohlape wa Modimo woo le o hlokometšego, . . . ka go rata . . . , ka go fišega, . . . . [le be] mehlala go mohlape.” (1 Pet. 5:2, 3) Anke re ahlaahleng tše pedi tša ditsela tše dintši tša kamoo badiši ba Bakriste e lego mehlala go mohlape le kamoo ba kgathago tema e kgolo gore go be le khutšo le lethabo ka phuthegong.

Kamoo Bagolo Lehono ba Dišago Mohlape wa Modimo

19. Re ikwa bjang ka bagolo bao ba šomago le rena bodireding?

19 Sa pele, bagolo ba šoma le ditho tša phuthego. Mongwadi wa Ebangedi e lego Luka o boletše ka Jesu gore: “A tloga motseng o mongwe a ya go o mongwe le go tloga motsaneng o mongwe go ya go o mongwe a bolela le go tsebatša ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. O be a na le ba lesomepedi.” (Luka 8:1) Go fo swana le ge Jesu a ile a dira boboledi a na le baapostola ba gagwe, bagolo bao e lego mehlala lehono ba šoma le badumedigotee le bona tšhemong. Ba a lemoga gore ka go dira bjalo ba thuša kudu gore ka phuthegong go be le khutšo le lethabo. Ditho tša phuthego di ikwa bjang ka bagolo ba bjalo? Jeannine, e lego kgaetšedi yo a lego nywageng ya mafelelong a bo-80, o re: “Go šoma tšhemo le mogolo go nnea sebaka se sebotse sa go boledišana le yena le go mo tseba gakaone.” Steven, e lego ngwanabo rena yo a lego nywageng ya magareng ga bo-30, o re: “Ge mogolo a šoma le nna bodireding bja ntlo le ntlo, ke nagana gore o nyaka go nthuša. Go hwetša thušo e bjalo go nthabiša kudu.”

Go etša ge modiši a tsoma nku yeo e timetšego, bagolo ba katanela go hwetša bao ba tlogetšego phuthego

20, 21. Bagolo ba ka ekiša bjang modiši wa seswantšhong sa Jesu? Nea mohlala. (Bona le lepokisi le le rego, “ Maeto a Beke le Beke Ao a Holago.”)

20 Sa bobedi, mokgatlo wa Jehofa o rutile bagolo go tshwenyega ka bao ba tlogetšego phuthego. (Baheb. 12:12) Ke ka baka la’ng bagolo ba swanetše go thuša batho ba bjalo bao ba fokolago moyeng, gona ba swanetše go ba thuša bjang? Seswantšho sa Jesu sa mabapi le modiši le nku e timetšego se re nea karabo. (Bala Luka 15:4-7.) Ge modiši wa seswantšhong se a lemoga gore nku e nngwe e timetše, o e tsoma bjalo ka ge eka ke yona feela a bego a na le yona. Bagolo ba Bakriste lehono ba ekiša bjang mohlala wa modiši yoo? Go fo swana le ge nku yeo e timetšego e le bohlokwa go modiši wa yona, bao ba tlogetšego phuthego ya Modimo ba sa le bohlokwa go bagolo. Bagolo ba lebelela motho yo a fokolago e le nku e timetšego—ga ba hlape motho diatla. Go feta moo, go etša ge modiši a ile a phetha ka go “yo nyaka [nku] e timetšego go fihla a e hwetša,” bagolo le bona ba gata mogato wa pele go hwetša bao ba fokolago moyeng le go ba thuša.

21 Modiši wa seswantšhong sa Jesu o ile a dira’ng ka morago ga gore a hwetše nku ya gagwe? O ile a e kuka ka borutho, a “e bea magetleng a gagwe” ke moka a e bušetša mohlapeng. Ka mo go swanago, mantšu a borutho a mogolo a ka matlafatša motho yo a fokolago moyeng gomme a mo thuša go boela ka phuthegong. Seo re se bona phihlelong ya Victor, e lego ngwanabo rena wa Afrika yoo a ilego a kgaotša go kopanela le phuthego. O re: “Nywageng e seswai ya ge ke be ke fodile moyeng, bagolo ba ile ba tšwela pele ba leka go nthuša.” Ke’ng seo ka mo go kgethegilego se ilego sa kgoma Victor? O re: “Ka letšatši le lengwe, John, e lego mogolo yo nkilego ka ya le yena Sekolong sa Tirelo ya Bobulamadibogo, o ile a nketela gomme a mpontšha dinepe tša rena tša ge re be re le sekolong seo. Di ile tša nkgopotša dilo tše dintši tše di kgahlišago moo ke ilego ka thoma go hlologela lethabo la ge ke be ke sa hlankela Jehofa.” Ka moragonyana ga ketelo yeo ya John, Victor o ile a boela ka phuthegong. Lehono o boetše o hlankela e le mmulamadibogo. Ruri bagolo ba Bakriste bao ba hlokomelago mohlape ba kgatha tema e kgolo gore re thabe.—2 Bakor. 1:24. *

Go Kaonefatšwa ga Tsela Yeo Phuthego e Okamelwago ka Yona go Matlafatša Botee bja Batho ba Modimo

22. Ke ka baka la’ng toka le khutšo di matlafatša botee bja phuthego ya Bokriste? (Bona le lepokisi le le rego, “ Re Ile ra Šala re Maketše.”)

22 Go etša ge go boletšwe pejana, Jehofa o boletše e sa le pele gore toka le khutšo di be di tla ata ganyenyane-ganyenyane gare ga batho ba Modimo. (Jes. 60:17) Dika tše ka bobedi di matlafatša botee bja diphuthego. Ka ditsela dife? Ge e le mabapi le toka, ‘Modimo ke yena Jehofa a nnoši.’ (Doit. 6:4) Ditekanyetšo tša gagwe tša go loka ga di fapane go ya ka diphuthego lefaseng ka bophara. Ditekanyetšo tša gagwe tša se se nepagetšego le se se fošagetšego di a swana, e bile di bjalo “diphuthegong ka moka tša bakgethwa.” (1 Bakor. 14:33) Ka go re’alo, phuthego e tla atlega ge feela e latela ditekanyetšo tša Modimo. Ge e le mabapi le khutšo, Kgoši ya rena e nyaka gore re be “badirakhutšo” ka phuthegong, e sego go fo e thabela. (Mat. 5:9) Ka baka leo, re “[phegelela] dilo tše di išago khutšong.” Re gata mogato wa pele wa go lokiša diphapano tšeo di ka felago di tšwelela gare ga rena. (Baroma 14:19) Ka go dira bjalo, re thuša gore ka phuthegong go be le khutšo le botee.—Jes. 60:18.

23. Ka ge re le bahlanka ba Jehofa, ke’ng seo re se thabelago lehono?

23 Ka November 1895 ge Morokami o be o tsebiša ka tokišetšo ya gore ka diphuthegong go tlo thoma go ba le bagolo, bana babo rena bao ba etelelago pele le bona ba ile ba duma gore go direge selotsoko. Sefe? Ba ile ba duma le go rapela gore tokišetšo ye e mpsha e thuše batho ba Modimo go “ba boteeng bja tumelo ka go akgofa.” Ge re lebelela morago go theoša le nywagasome, re thabela go bona gore diphetogo tša kamoo phuthego e okamelwago ka gona tšeo Jehofa a di tlišitšego ganyenyane-ganyenyane a diriša Kgoši ya rena, ruri di dirile gore re be batee borapeding. (Ps. 99:4) Ka baka leo, lehono re le batho ba Jehofa lefaseng ka bophara re thabile ge re dutše re sepela “ka moya o swanago,” re “gata ka tsela e swanago” e bile re hlankela “Modimo wa khutšo” “ka botee.”—2 Bakor. 12:18; bala Tsefanya 3:9.

^ par. 11 Dipoelo tša nyakišišo yeo e tseneletšego di ile tša gatišwa ka pukung ya ditšhupetšo ya Aid to Bible Understanding.