1., 2. Do katere spremembe je prišlo januarja 1895 pri angleškem Sionskem stražnem stolpu in kakšen je bil odziv?

 JOHN A. BOHNET, goreč Preučevalec Biblije, je v rokah držal izvod angleškega Sionskega stražnega stolpa, januar 1895. Bil je navdušen nad tem, kar je videl. Revija je imela izrazito, novo naslovnico – sliko svetilnika, ki se dviguje nad razburkanim morjem in s svojimi snopi luči razsvetljuje mračno nebo. V reviji je bila ta nova podoba predstavljena kot »Naša nova preobleka«.

² Nova naslovnica je na brata Bohneta naredila močan vtis, zato je bratu Russllu poslal pismo. »Vesel sem, da ima STOLP novo naslovnico,« je napisal. »Lep je videti.« Neki drug zvesti Preučevalec Biblije, John H. Brown, pa je glede naslovnice napisal: »Res pritegne pozornost. V trden temelj stolpa se zaganjajo valovi, nad njim pa besni nevihta.« Naslovnica je bila prva sprememba, ki so jo bratje in sestre videli v tistem letu, ne pa tudi zadnja. Novembra so izvedeli še za eno veliko spremembo. Zanimivo je, da je bila spet povezana z razburkanim morjem.

3., 4. O katerem problemu je razpravljal angleški Stražni stolp, 15. november 1895, in katero daljnosežno spremembo je naznanil?

³ Obširen članek v angleškem Stražnem stolpu, 15. november 1895, je odkrito spregovoril o problemu: Nevihtni valovi težav so kalili mir v združenju oziroma organizaciji Preučevalcev Biblije. Bratje v krajevnih občinah so se vse bolj prepirali o tem, kdo naj bi vodil občino. Da bi članek bratom pomagal uvideti, kako se lahko znebijo razdiralnega duha tekmovalnosti, je organizacijo primerjal z ladjo. Odkrito je še priznal, da tisti, ki jim je bilo zaupano vodstvo, niso ladji podobne organizacije pripravili na nevihto. Kaj je bilo treba narediti?

⁴ V članku je pisalo, da dober kapitan poskrbi za to, da ima ladja na krovu rešilne pasove in je posadka pripravljena na bližajočo se nevihto. Podobno so morali tisti, ki jim je bilo v organizaciji zaupano vodstvo, vse občine pripraviti  na to, da se spoprimejo z viharnimi razmerami. Da bi to dosegli, so v članku naznanili daljnosežno spremembo, ki je pričela veljati takoj. Dali so navodilo, »naj se v vsaki grupi izberejo starešine«, da »bodo vodili čredo«. (Apd. 20:28)

5. a) Zakaj je bila prva starešinska ureditev času primeren korak naprej? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?

⁵ Ta prva starešinska ureditev je pomenila času primeren korak naprej k trdnim občinam. Našim bratom je pomagala, da so se uspešno prebijali skozi besneče valove prve svetovne vojne. V desetletjih, ki so sledila, so nadaljnje organizacijske izboljšave pomagale Božjemu ljudstvu, da je postalo še bolj usposobljeno za služenje Jehovu. Katera svetopisemska prerokba je napovedala takšen razvoj dogodkov? Katerim organizacijskim spremembam si bil priča ti? Kako ti koristijo?

6., 7. a) Kaj pomeni stavek iz Izaija 60:17? b) Kaj pomeni to, da Jehova omenja »nadzornika« in »upravitelja«?

⁶ V devetem poglavju smo govorili o Izaijevi prerokbi, da bo Jehova svoje ljudstvo blagoslovil s porastom. (Iza. 60:22) Toda Jehova je obljubil še nekaj več. V isti prerokbi je napovedal: »Namesto bakra bom prinesel zlato, namesto železa bom prinesel srebro, namesto lesa baker in namesto kamenja železo. Za nadzornika ti bom postavil mir in za upravitelja pravičnost.« (Iza. 60:17) Kaj pomeni ta prerokba? Kako se tiče nas danes?

⁷ V Izaijevi prerokbi je napovedano, da bo eno snov nadomestila druga. Toda bodimo pozorni, da gre pri tem nadomeščanju za spremembe z dobrega na boljše, ne pa s slabega na dobro. Nadomestiti baker z zlatom je izboljšava in isto velja za vse druge omenjene snovi. S to govorno figuro je Jehova napovedal, da se bodo razmere njegovega ljudstva postopno izboljševale. O katerih izboljšavah govori prerokba? Jehova je omenil »nadzornika« in »upravitelja«. S tem je nakazal, da bo glede njegovega ljudstva prišlo do postopnih izboljšav v tem, kako se zanj skrbi in kako je organizirano.

8. a) Kdo stoji za izboljšavami, omenjenimi v Izaijevi prerokbi? b) Kako nam te izboljšave koristijo? (Glej tudi okvir » Ponižno je sprejel korigiranje«.)

⁸ Kdo stoji za tem organizacijskim napredkom? Jehova je tisti, ki pravi »Bom prinesel zlato«, »Bom prinesel srebro« in »Bom postavil mir«. Prav zares, organiziranost občine izboljšuje Jehova, ne pa človek s svojim prizadevanjem. Vse odkar je Jezusa postavil za kralja, ga uporablja za to, da po njem uvaja te izboljšave. Kako nam te spremembe koristijo? V isti svetopisemski vrstici piše, da bodo te izboljšave prinesle »mir« in »pravičnost«. Ko sprejmemo Božje vodstvo  in delamo spremembe, med nami vlada mir. Ljubezen do pravičnosti pa nas spodbuja, da služimo Jehovu, ki ga je apostol Pavel opisal kot »Boga miru«. (Fil. 4:9)

9. Kaj tvori pravi temelj za red in enotnost v občini in zakaj?

⁹ Pavel je o Jehovu še napisal: »Bog namreč ni Bog nereda, temveč miru.« (1. Kor. 14:33) Bodi pozoren na to, da Pavel kot nasprotje nereda ni omenil reda, ampak mir. Zakaj? Premisli o naslednjem: Red sam po sebi ne pomeni vedno miru. Četa vojakov denimo v urejeni vrsti koraka na bojišče, toda njihovo ubrano korakanje vodi v vojno, ne pa v mir. Zato želimo kot kristjani vedno imeti v mislih pomembno dejstvo: če red ne temelji na miru, se bo prej ali slej porušil. Po drugi strani pa Božji mir prispeva k trajnemu redu. Zelo smo hvaležni, da našo organizacijo vodi in prečiščuje »Bog, ki daje mir«! (Rim. 15:33) Mir, ki ga daje Bog, tvori temelj za dragoceni red in pravo enotnost, ki vladata v naših občinah po vsem svetu in ju zelo cenimo. (Ps. 29:11)

10. a) Do katerih izboljšav v zgodnjih letih je prišlo v naši organizaciji? (Glej okvir » Kako se je izboljšal način vodenja«.) b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?

¹⁰ V okvirju » Kako se je izboljšal način vodenja« lahko vidimo, do katerih koristnih in postopnih sprememb je v zgodnjih letih prišlo v naši organizaciji. Jehova je rekel, da bo namesto bakra prinesel zlato. Katere spremembe je v zadnjem času naredil po našem Kralju? Kako so te spremembe glede vodenja okrepile mir in enotnost občin po svetu? Kako tebi osebno pomagajo pri služenju »Bogu miru«?

11. a) Do katerih sprememb v razumevanju je privedlo preučevanje Svetega pisma? b) Kaj so bili odločeni storiti bratje iz vodstvenega organa?

¹¹ Od leta 1964 do leta 1971 je vodstveni organ nadzoroval obsežen projekt preučevanja Svetega pisma. Med najrazličnejšimi temami so preučili tudi delovanje krščanskih občin v prvem stoletju. a Glede tega, kako so bile organizirane, so ugotovili, da je vsako občino vodilo starešinstvo, in ne en sam starešina ali nadzornik. (Beri Filipljanom 1:1; 1. Timoteju 4:14.) Ker so bratje iz vodstvenega organa bolje razumeli to dejstvo, so uvideli, da jih njihov Kralj, Jezus, vodi k uvedbi izboljšav na področju organizacije Božjega ljudstva. Odločeni so bili, da se bodo podredili Kraljevemu vodstvu. Takoj so uvedli spremembe, zato da bi se organizacija občin povsem skladala s svetopisemskim vzorcem za starešinsko ureditev. Do katerih sprememb je prišlo v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja?

12. a) Do katere spremembe je prišlo znotraj vodstvenega organa? b) Opiši, kako je danes organiziran Vodstveni organ. (Glej okvir » Kako Vodstveni organ skrbi za delo v prid Kraljestva«.)

¹² Prva sprememba se je nanašala na sam vodstveni organ. Do takrat je to skupino sestavljalo sedem maziljenih bratov upravnega odbora družbe Watch Tower Bible and  Tract Society of Pennsylvania. Leta 1971 pa se je vodstveni organ povečal s sedem na enajst članov. Poleg tega so potegnili ločnico med Vodstvenim organom in upravnim odborom. Člani Vodstvenega organa so razumeli, da so enakovredni, zato se od takrat naprej vsako leto po abecednem vrstnem redu izmenjujejo na mestu predsedujočega.

13. a) Katera ureditev je bila v veljavi 40 let? b) Kaj je Vodstveni organ naredil leta 1972?

¹³ Naslednja sprememba se je nanašala na vse občine. V kakšnem smislu? Od leta 1932 do leta 1972 je v občini imel nadzorniško vlogo predvsem en brat. Do leta 1936 se je takšen postavljeni brat imenoval vodja službe. Naziv se je nato spremenil v sluga grupe, zatem v sluga skupščine in nazadnje v skupščinski nadzornik. Ti postavljeni bratje so goreče skrbeli za duhovno dobro črede. Skupščinski nadzornik je običajno sprejemal odločitve v zvezi z občino, ne da bi se posvetoval z drugimi slugami v občini. Toda v letu 1972 je Vodstveni organ pripravil pot zgodovinski spremembi. Kaj je ta sprememba zajemala?

14. a) Katera nova ureditev je začela veljati 1. oktobra 1972? b) Kako koordinator starešinstva upošteva nasvet iz Filipljanom 2:3?

¹⁴ Do te spremembe je imela vsaka občina enega brata, ki je služil kot skupščinski nadzornik. Po tej spremembi pa naj bi tudi druge brate, ki so ustrezali svetopisemskim pogojem,  teokratično postavili, da bi služili kot krščanski starešine. Skupaj naj bi tvorili starešinstvo, ki bi vodilo krajevno občino. Ta nova starešinska ureditev je začela veljati 1. oktobra 1972. Danes koordinator starešinstva ne misli, da je pomembnejši od drugih starešin, ampak gleda nase kot na »majhnega«. (Luk. 9:48) Takšni ponižni bratje so za svetovno bratovščino pravi blagoslov! (Fil. 2:3)

15. a) Kakšne so koristi tega, da so v občinah postavljena starešinstva? b) Kaj kaže, da je naš Kralj ravnal modro?

¹⁵ To, da so se občinske odgovornosti porazdelile med vse starešine, se je izkazalo za veliko izboljšavo. Razmisli o naslednjih treh koristih: Prva in najpomembnejša korist te ureditve je, da se vsi starešine, ne glede na to, kako pomembne so njihove občinske odgovornosti, vedno zavedajo, da je Jezus glava občine. (Efež. 5:23) Druga korist je izražena v Pregovorih 15:22: »Uspeh pa prinese množica svetovalcev.« Starešine se glede zadev, ki se tičejo duhovne blaginje občine, posvetujejo med seboj in premislijo o medsebojnih predlogih. To jim pomaga, da sprejemajo odločitve, ki so v skladu s svetopisemskimi načeli. (Preg. 27:17) Jehova blagoslavlja takšne odločitve, ki vodijo do uspeha. Tretja korist pa je ta, da lahko organizacija zadosti vse večji  potrebi po vodenju in pasenju občine, saj je več usposobljenih bratov, ki služijo kot starešine. (Iza. 60:3–5) Samo pomisli – število občin po svetu je z več kot 27.000, kolikor jih je bilo leta 1971, naraslo na več kot 113.000 v letu 2013! Povsem jasno je, da je naš Kralj v svoji modrosti ob pravem času svojim sledilcem priskrbel pastirje, ki jih potrebujejo. (Miha 5:5)

16. a) Katero odgovornost imajo starešine? b) Kako so Preučevalci Biblije gledali na Jezusov opomin, naj pasejo ovce?

¹⁶ Starešine so že v zgodnjih dneh Preučevalcev Biblije razumeli, da je njihova odgovornost pomagati sovernikom ostati Božji služabniki. (Beri Galačanom 6:10.) Leta 1908 je članek v angleškem Stražnem stolpu obravnaval Jezusov opomin: »Pasi moje ovčice.« (Jan. 21:15–17) Članek je starešinam prigovarjal: »Izrednega pomena je, da bo naloga, ki nam jo je Gospodar zaupal v zvezi s čredo, imela pomembno mesto v našem srcu. Tako bomo nalogo, da hranimo Gospodove sledilce in skrbimo zanje, povsem pravilno cenili kot veliko prednost.« Leta 1925 je angleški Stražni stolp ponovno poudaril, kako pomembno je, da starešine služijo kot pastirji. Spomnil jih je: »Božja cerkev je od Boga [. . .], zato so vsi tisti, ki imajo to prednost, da služijo svojim bratom, odgovorni njemu.«

17. Kako je Jehovova organizacija pomagala nadzornikom, da so postali usposobljeni pastirji?

¹⁷ Kako je Jehovova organizacija pomagala starešinam, da so izboljšali svoje pastirjevanje in so tako rekoč železo nadomestili s srebrom? Poskrbela je za šolanje. Nadzorniki so leta 1959 obiskali prvo Kraljestveno strežbeno šolo. Ena izmed učnih ur je obravnavala temo »Osebno se zanimajte  za druge«. Ti odgovorni bratje so bili spodbujeni, naj si »naredijo urnik za obiskovanje oznanjevalcev na njihovem domu«. Med učno uro je bilo prikazano, kaj vse lahko pastirji naredijo, da bodo takšni obiski krepilni. Leta 1966 so posodobili program Kraljestvene strežbene šole. V šoli so med drugim obravnavali temo »Pomembnost pastirjevanja«. Kaj je bilo bistvo te učne ure? Tisti, ki jim je zaupano vodstvo, »bi se morali ljubeče zanimati za Božjo čredo, pri tem pa ne bi smeli zanemarjati svoje družine in oznanjevanja«. V zadnjih letih je bilo organiziranih več šol za starešine. Kaj je rezultat nenehnega šolanja, ki ga priskrbuje Jehovova organizacija? Danes je v krščanski občini na tisoče usposobljenih bratov, ki služijo kot duhovni pastirji.

18. a) Katera odgovorna naloga je zaupana starešinam? b) Zakaj imata Jehova in Jezus zelo rada marljive starešine?

¹⁸ Jehova je po našem Kralju, Jezusu, postavil krščanske starešine zato, da bi opravljali odgovorno nalogo. Za katero nalogo gre? Da vodijo Božje ovce skozi najbolj kritičen čas v človeški zgodovini. (Efež. 4:11, 12; 2. Tim. 3:1) Jehova in Jezus imata zelo rada marljive starešine, saj ti bratje ubogajo svetopisemski opomin: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, [. . .] voljno, [. . .] z vso vnemo, [. . .] postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:2, 3) Preglejmo sedaj dve izmed mnogih področij, na katerih so krščanski pastirji čredi za zgled in veliko naredijo za mir in radost v občini.

19. Kaj čutimo do starešin, ki sodelujejo z nami pri oznanjevanju?

¹⁹ Kot prvo, starešine sodelujejo s člani občine. Evangelist Luka je za Jezusa zapisal, da se je »odpravil na pot po  mestih in vaseh ter oznanjal in razglašal dobro novico o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri.« (Luk. 8:1) Tako kot je Jezus oznanjeval skupaj s svojimi apostoli, tako tudi zgledni starešine danes oznanjujejo s soverniki. Zavedajo se, da s tem veliko prispevajo k zdravemu duhu v občini. Kaj do takšnih starešin čutijo člani občine? Jeannine, sestra v svojih poznih 80. letih, je rekla: »Kadar oznanjujem skupaj s starešinom, imam priložnost, da se z njim pogovarjam in ga bolje spoznam.« Steven, brat v svojih 30. letih, pa pravi: »Kadar starešina skupaj z mano oznanjuje od vrat do vrat, čutim, da mi želi pomagati. In zelo sem vesel, ko sem deležen takšne pomoči.«

20., 21. Kako lahko starešine posnemajo zgled pastirja iz Jezusove prilike? Povej primer. (Glej tudi okvir » Uspešni tedenski obiski«.)

²⁰ Kot drugo, Jehovova organizacija šola starešine, da se zanimajo za tiste, ki so izgubili stik z občino. (Heb. 12:12) Zakaj bi morali starešine pomagati takšnim duhovno šibkim in kako naj bi to storili? Odgovor dobimo v Jezusovi priliki o pastirju in izgubljeni ovci. (Beri Luka 15:4–7.) Pastir iz prilike opazi, da v čredi ena ovca manjka. Prične jo iskati, kakor da bi bila njegova edina. Kako danes krščanski starešine posnemajo zgled tega pastirja? Tako kakor je izgubljena ovca za pastirja še vedno dragocena, so tudi tisti, ki so izgubili stik z Božjim ljudstvom, za starešine še vedno dragoceni. Na duhovno šibkega posameznika gledajo kot na izgubljeno ovco, ne pa kot na izgubljen primer. In ne samo to. Kakor se pastir odloči, da »gre za izgubljeno, dokler je ne najde«, tako tudi starešine prevzamejo pobudo, da poiščejo šibke in jim pomagajo.

²¹ Kaj pastir iz prilike stori, ko najde ovco? Nežno jo dvigne, si jo »zadene na rame« in odnese k čredi. Podobno bo morda tudi starešinova iskrena skrb nežno dvignila duhovno šibkega in mu pomagala vrniti se v občino. To se je zgodilo bratu Victorju, ki živi v Afriki in se je nehal družiti z občino. Takole pravi: »V osmih letih, ko sem bil nedejaven, so mi starešine nenehno skušali pomagati.« Kaj se ga je še zlasti dotaknilo? Victor pojasni: »Nekega dne si je John, starešina, s katerim sva skupaj obiskala Pionirsko šolo, vzel čas in me obiskal. Pokazal mi je nekaj slik iz šole, kjer sva skupaj fotografirana. Slike so me spomnile na veliko lepih trenutkov, tako da sem zahrepenel po veselju, ki sem ga občutil, ko sem služil Jehovu.« Victor se je kmalu po Johnovem obisku vrnil v občino. Danes je zopet pionir. Prav zares, skrbni krščanski starešine naredijo veliko za našo radost. (2. Kor. 1:24) b

22. Kako pravičnost in mir krepita enotnost krščanske občine? (Glej tudi okvir » Bila sva osupla«.)

²² Kot smo omenili na začetku, je Jehova napovedal, da bo med Božjim ljudstvom čedalje več pravičnosti in miru. (Iza. 60:17) Ti lastnosti krepita enotnost občin. Kako? Kar se tiče pravičnosti, »Jehova, naš Bog, je en Jehova«. (5. Mojz. 6:4) Jehovova pravična merila, ki jih imajo občine v eni državi, se ne razlikujejo od meril, ki jih imajo občine v drugi državi. Jehovova merila glede tega, kaj je prav in kaj narobe, so samo ena in veljajo »v vseh občinah svetih«. (1. Kor. 14:33) Zato bo občina napredovala le, če bo upoštevala Božja merila. Kar pa se tiče miru, naš Kralj ne želi le tega, da v občini vlada mir, ampak da njeni člani tudi »delajo za mir«. (Mat. 5:9) Iz tega razloga si prizadevamo »za to, kar prispeva k miru«. Prevzemamo pobudo pri reševanju nesporazumov, do katerih morda občasno pride med nami. (Rim. 14:19) Tako prispevamo k miru in enotnosti naše občine. (Iza. 60:18)

23. Česa se Jehovovi služabniki danes veselimo?

²³ Ko je davnega leta 1895 novembrska izdaja angleškega Stražnega stolpa objavila prvo starešinsko ureditev, so odgovorni bratje izrazili tudi svojo iskreno željo. Katero pa? Želeli so in tudi molili za to, da bi ta nova organizacijska ureditev pomagala Božjim služabnikom, da »hitro dosežejo enotnost vere«. Ko se ozremo na pretekla desetletja, s hvaležnostjo ugotavljamo, da so postopne izboljšave v vodenju, ki jih je uvedel Jehova po našem Kralju, zares okrepile našo enotnost čaščenja. (Ps. 99:4) Zato se Jehovovi služabniki po vsem svetu danes veselimo, ko skupaj hodimo »v istem duhu«, »po istih stopinjah« in »z ramo ob rami« služimo »Bogu miru«. (2. Kor. 12:18; beri Zefanija 3:9.)