Skip to content

Skip to table of contents

CHAPTER 15

Duim Samting for Garem Raet for Worship

Duim Samting for Garem Raet for Worship

WANEM CHAPTER STORYIM

Christ helpem olketa follower blo hem for mekem gavman luksavve olketa garem raet for worship and for obeyim olketa law blo God

1, 2. (a) Wanem nao pruvim iu citizen lo Kingdom blo God? (b) Why nao samfala taem Olketa Jehovah’s Witness mas duim samting for raet blo olketa for worship?

 WASWE, iu wanfala citizen lo Kingdom blo God? From iu wanfala Jehovah’s Witness, iu wanfala citizen! Wanem nao pruvim iu wanfala citizen? Hem no passport blo iu or eni nara pepa from gavman. Bat worship blo iu for Jehovah God nao pruvim datwan. Tru worship hem no minim wanem iu bilivim nomoa, bat hem samting wea iu duim, wea hem nao for obeyim olketa law blo Kingdom blo God. Worship blo iumi evriwan hem join witim evri nara samting lo laef, olsem hao iumi trainim pikinini, and wanem for duim taem iumi kasem samfala sik wea needim medical treatment.

2 Nomata olsem, lo world wea iumi stap, pipol no respectim wei wea iumi citizen blo Kingdom or olketa law blo datfala Kingdom. Samfala gavman trae for stopem or barava finisim nao worship blo iumi. Samfala taem olketa follower blo Christ mas go lo kot for pruvim olketa garem raet for obeyim olketa law blo King blo Kingdom. Waswe, iumi sapraes lo diswan? Nomoa. Pipol blo Jehovah lo taem blo Bible tu mas duim sem samting mekem olketa free for worshipim Jehovah.

3. Wanem nao pipol blo God duim lo taem blo Queen Esther?

3 Olsem example, lo taem blo Queen Esther, pipol blo God mas duim samting for stap laef. Why nao olsem? Nogud Prime Minister, Haman talem King Ahasuerus blo Persia, for killim dae evri Jew wea stap lo rul blo Persia, bikos “law blo olketa hem difren from law blo evri nara pipol.” (Esther 3:8, 9, 13, NW) Waswe, Jehovah lusim pipol blo hem? Nomoa, Hem blessim samting wea Esther and Mordecai duim for askem king blo Persia for protectim pipol blo God.—Esta 9:20-22.

4. Wanem nao bae iumi storyim lo disfala chapter?

4 Waswe, lo distaem? Olsem iumi storyim lo chapter bifor diswan, samfala taem, olketa wea garem paoa againstim Olketa Jehovah’s Witness. Lo disfala chapter, bae iumi storyim samfala samting wea olketa gavman trae for duim mekem iumi no free lo worship blo iumi lo Jehovah. Bae iumi storyim thrifala samting: (1) iumi garem raet for waka olsem wanfala organization and chusim hao iumi bae worship, (2) iumi garem freedom for chusim medical treatment wea followim olketa Bible principle, and (3) raet blo parents for trainim pikinini followim standard blo Jehovah. Lo thrifala samting hia, bae iumi lukim hao olketa faithful citizen blo Kingdom waka hard for protectim wei wea olketa citizen and lukim hao olketa kasem blessing from hard waka blo olketa.

Waka Hard for Registerim Organization and Raet blo Iumi for Duim Samting

5. Wanem gud samting nao olketa tru Christian kasem taem gavman registerim organization?

5 Waswe, iumi needim gavman blo man for givim iumi raet for worshipim Jehovah? Nomoa, bat for registerim organization hem mekem hem isi for iumi gohed lo worship blo iumi. Olsem example, iumi duim olsem mekem iumi free for hipap lo olketa Kingdom Hall, Assembly Hall, free for printim and tekem kam olketa Bible literature, and free for talemaot gud nius lo olketa neiba. Lo staka kantri, Olketa Jehovah’s Witness registerim, and enjoyim freedom for worship olsem olketa nara religion wea register witim gavman. Waswe sapos gavman no letem for registerim religion blo iumi or trae for stopem wei wea iumi garem raet for duim samting?

6. Wanem hard samting nao Olketa Jehovah’s Witness lo Australia feisim start lo olketa year bihaen 1940?

6 Australia. Lo olketa year bihaen 1940, governor-general blo Australia tingse olketa biliv blo iumi bae spoelem wei wea kantri redi for faet lo war. So olketa banim waka blo iumi. Olketa Witness no savve hipap tugeta or free for preach, waka lo Bethel hem stop, and gavman tekem olketa Kingdom Hall. Nomata for garem olketa Bible literature tu hem againstim law. Bihaen samfala year wea olketa Witness lo Australia duim waka blo olketa haed, olketa kamap free. Lo June 14, 1943, Hae Kot blo Australia aotem datfala ban.

7, 8. Storyim wanem olketa brata and sista lo Russia duim for garem raet for worship lo olketa year wea go pas.

7 Russia. For staka year Communist gavman banim waka blo Olketa Jehovah’s Witness, bat lo 1991 olketa register. Lo 1992, taem gavman blo Soviet Union finis, niu gavman lo Russia (Russian Federation) luksavve Olketa Jehovah’s Witness wanfala religion. Bat no longtaem bihaen, samfala wea sapotim Russian Orthodox Church againstim olketa Witness, from olketa feel nogud taem olketa lukim namba blo olketa Witness grow kwiktaem tumas. Lo 1995 go kasem 1998, olketa openem faevfala case againstim Olketa Jehovah’s Witness and sei olketa criminal. Lo olketa taem hia, lawyer no lukim eni pruv wea showim olketa Witness duim eni rong samting. Lo 1998, olketa wea againstim olketa Witness openem nara legal case againstim olketa Witness. Firstaem olketa Witness win, bat olketa wea againstim olketa Witness rejectim disison blo kot so olketa Witness lusim appeal case blo olketa lo May 2001. Lo October blo datfala sem year, olketa herem moa case hia, and lo 2004 disison wea kamaot hem sei gavman lo Moscow no luksavve lo raet blo olketa Witness so olketa banim waka blo olketa.

8 Bihaen lo datwan, bigfala persecution kamap. (Readim 2 Timothy 3:12.) Pipol spoelem and killim olketa Witness. Olketa tekem olketa Bible literature from olketa, and hem no isi for rentim or buildim olketa Kingdom Hall. Tingim feeling blo olketa brata and sista taem olketa feisim olketa hard taem olsem! Lo 2001, olketa Witness appeal lo European Court of Human Rights (ECHR), and lo 2004, olketa givim samfala information moa lo Kot. Lo 2010, ECHR mekem disison. Kot luksavve olketa banim waka blo olketa Witness lo Russia from olketa nara religion no laekem olketa. And Kot mekem disison hao no eni reason stap for followim disison blo olketa nara kot, from no eni pruv stap wea showim eni Witness duim rong samting. Kot luksavve tu, datfala ban hem for aotem raet wea olketa Witness garem for worship. Disison wea Kot mekem sapotim raet blo olketa Witness for free for worship. Nomata olketa nara kot lo Russia no followim disison blo ECHR, pipol blo God lo datfala kantri kasem strong from olketa kot case hia wea olketa winim.

Titos Manoussakis (Lukim paragraf 9)

9-11. Wanem nao pipol blo Jehovah lo Greece duim mekem olketa free for worship tugeta, and wanem nao kamaot from datwan?

9 Greece. Lo 1983, Titos Manoussakis rentim wanfala rum lo Heraklion, lo Crete, mekem wanfala smol grup blo Olketa Jehovah’s Witness savve hipap for meeting. (Heb. 10:24, 25) No longtaem bihaen, wanfala Orthodox priest komplen lo olketa police, for stopem olketa Witness for no iusim datfala rum for worship. Why nao hem stopem? Bikos biliv blo olketa Witness hem difren from biliv blo Orthodox Church! So olketa lawyer tekem Titos Manoussakis and thrifala nara Witness lo kot and sei olketa criminal. Olketa peim fine and go stap lo prison for tufala month. Olketa faithful citizen lo Kingdom blo God luksavve disison wea kot mekem hem spoelem freedom blo olketa for worship, so olketa tekem datfala case lo olketa nara kot and gogo olketa appeal nao lo ECHR.

10 Then lo 1996, ECHR mekem wanfala disison wea olketa wea againstim tru worship no expectim. Kot luksavve lo law blo Greece, Olketa Jehovah’s Witness hem “religion wea staka pipol savve abaotem,” and disison blo olketa kot lo Greece hem spoelem raet blo pipol for free for worship. Kot luksavve hem no waka blo gavman blo Greece for disaedem sapos olketa teaching blo religion, or wanem man duim for showim biliv blo hem, hem stret fitim law. Datfala Kot aotem disison blo olketa nara kot, and sei olketa Witness free for worship!

11 Waswe, datfala kot case wea olketa winim stopem gavman for againstim olketa Witness lo Greece? Nomoa. Lo 2012, kot mekem disison lo semkaen kot case olsem lo Kassandreia, wanfala taon lo Greece bihaen klosap 12-fala year wea case hia gohed. Lo case hia, wanfala bishop blo Orthodox nao againstim olketa Witness. Council of State, wea hem hae kot blo Greece, mekem disison wea saedem pipol blo God. Disison hia hem followim law blo Greece wea sei evriwan garem raet for free for worship, and Kot aotem tu tingting wea sei, pipol no savve lo Olketa Jehovah’s Witness. Kot sei: “Olketa teaching blo Olketa Jehovah’s Witness hem no haed, and hem religion wea staka pipol savve abaotem.” Olketa brata and sista lo smol kongregeson lo Kassandreia barava hapi from olketa savve hipap tugeta for olketa meeting lo Kingdom Hall blo olketa.

12, 13. Hao nao olketa wea againstim iumi lo France trae for “iusim law for mek trabol,” and wanem nao kamaot from datwan?

12 France. Samfala wea againstim pipol blo God “iusim law for mek trabol.” (Readim Psalm 94:20, NW) Olsem example, lo olketa year midolwan 1990, olketa bigman lo tax office lo France start for duim audit lo olketa selen blo Association Les Témoins de Jéhovah (ATJ), hem nem wea Olketa Jehovah’s Witness registerim lo France. Bigman wea lukaftarem selen talemaot reason why olketa duim datfala audit. Hem sei: “Disfala audit savve openem wei for Kot aotem property blo olketa or accusim olketa olsem criminal . . . , wea savve mekem datfala association no waka gud or stopem olketa for no duim waka blo olketa lo territory blo iumi.” Nomata audit wea olketa duim showim evri samting stret nomoa, plan blo olketa bigman lo tax office hem for chargem big tax lo ATJ. Sapos plan hia waka, olketa brata blo iumi bae klosim daon branch office and salem olketa building mekem olketa savve peim datfala tax wea hae tumas. Hem wanfala nogud samting, bat pipol blo God nating givap. Olketa Witness luksavve wanem gavman duim hem barava no stret, so lo 2005, olketa tekem datfala case go lo ECHR.

13 Lo June 30, 2011, ECHR talemaot disison blo hem. Kot sei raet wea man garem for free for worship hem pruvim Gavman no garem raet for judgem biliv blo wanfala religion or for sei worship blo olketa hem no stret. Kot sei moa: “From datfala tax hem hae tumas . . . datwan bae mekem olketa witness no garem eni samting nao, and diswan savve affectim wanem olketa duim lo worship blo olketa.” So Kot mekem disison wea saedem Olketa Jehovah’s Witness! Pipol blo Jehovah hapi tumas taem gavman lo France givim bak selen blo tax wea olketa tekem witim interest. And olketa hapi tu taem gavman givim bak evri property blo branch for followim wanem Kot talem.

Iu savve prea evritaem for olketa brata and sista wea stap lo olketa kantri wea gavman banim waka blo olketa

14. Wanem nao iu savve duim for garem raet for free for worship?

14 Pipol blo Jehovah distaem followim example blo Esther and Mordecai wea duim samting for garem raet for worshipim Jehovah followim komand blo hem. (Esta 4:13-16) Wanem nao iu savve duim? Iu savve prea evritaem for olketa brata and sista wea stap lo olketa kantri wea gavman banim waka blo olketa. Prea blo iu savve barava helpem olketa brata and sista wea kasem olketa hard taem and persecution. (Readim James 5:16.) Waswe, Jehovah ansarem olketa prea olsem? Olketa kot case wea iumi winim lo kot pruvim datwan!—Heb. 13:18, 19.

Freedom for Chusim Medical Treatment wea Join Witim Olketa Biliv blo Iumi

15. Olketa wanem samting nao pipol blo God mas tingim saed lo blood?

15 Olsem iumi storyim lo Chapter 11, olketa citizen blo Kingdom kasem klia instruction from Bible for stap klia lo wei for iusim blood lo rong wei wea hem big tumas distaem. (Gen. 9:5, 6, NW; Lev. 17:11, NW; readim Acts 15:28, 29.) Nomata iumi no acceptim blood transfusion, iumi and olketa famili blo iumi laek kasem best treatment wea no brekem olketa law blo God. Olketa hae kot lo staka kantri luksavve pipol garem raet for chusim treatment wea olketa laekem, or for no acceptim eni medical treatment sapos hem againstim konsens or wanem olketa bilivim. Bat lo samfala kantri, pipol blo God feisim samfala hard taem saed lo medical treatment. Bae iumi storyim samfala example.

16, 17. Wanem kaen medical treatment nao wanfala sista lo Japan kasem wea mekem hem barava feel nogud, and hao nao God ansarem olketa prea blo hem?

16 Japan. Sista Misae Takeda wea hem 63 year hem need for kasem big operation. From hem faithful lo Kingdom blo God, hem talem doctor hem laekem treatment wea no iusim blood. Bat bihaen samfala month, hem seke tumas for savve olketa givim blood lo hem taem hem operate. From Sista Takeda feel nogud tumas bikos olketa laea lo hem, lo June 1993, hem tekem lo kot olketa doctor and olketa wea waka lo hospital. Hem woman wea hambol, kwaet, and garem strongfala faith. Hem nating fraet for story front lo evriwan lo kotrum and nomata hem sik tumas, hem stap lo kotrum for winim wan hour. Lastaem for hem go lo kot hem lo month bifor hem dae. Iumi barava tinghae lo wei wea hem no fraet and faith wea hem garem. Sista Takeda sei hem evritaem prea strong lo Jehovah for helpem hem for win. Hem barava sure Jehovah bae ansarem olketa prea blo hem. Waswe, Jehovah duim datwan?

17 Thrifala year bihaen Sista Takeda dae, Supreme Kot lo Japan mekem disison wea saedem hem, wea sei hem no stret for olketa givim blood lo hem wea againstim wanem hem disaedem finis. Datfala disison wea kamaot lo February 29, 2000 sei for man “disaedem wanem hem laek duim” lo taem olsem “olketa mas respectim bikos hem raet blo man wanwan.” Bikos Sista Takeda faet strong for hem garem freedom for chusim medical treatment followim konsens blo hem wea kasem training from Bible, olketa Witness lo Japan savve kasem eni medical treatment, and olketa doctor no savve forcem olketa for tekem blood.

Pablo Albarracini (Lukim paragraf 18 kasem 20)

18-20. (a) Wanem nao wanfala appeal kot lo Argentina duim mekem man savve iusim medical directive card sapos hem no laekem blood transfusion? (b) Hao nao iumi savve showim iumi stap anda lo Kingdom blo God, saed lo wei for no tekem blood?

18 Argentina. Wanem nao olketa citizen blo Kingdom savve duim for redi saed lo medical sapos olketa hafded? Iumi evritaem tekem witim iumi legal document wea bae helpem iumi wea hem nao wanem Pablo Albarracini duim. Lo May 2012, taem samfala pipol trae for steal, olketa sutim Pablo lo gun staka taem. Hem admit lo hospital and hem hafded so hem no savve explainim lo olketa doctor why hem bae no tekem blood. Bat, fofala year bifor datwan, hem raetem medical directive card blo hem. Nomata hem klosap for dae and samfala doctor tingse for hem laef hem mas tekem blood, olketa medical staff agree for followim wanem hem disaedem. Bat dadi blo Pablo, wea no wanfala Jehovah’s Witness go lo kot for kot mekem disison for olketa doctor givim blood lo boy blo hem.

19 Kwiktaem nomoa, lawyer blo waef blo Pablo appeal lo kot. Tu-thri hour bihaen, appeal kot changem disison wea nara kot givim and hem givim disison wea sei olketa shud respectim wanem sikman laekem wea stap lo datfala medical directive card. Dadi blo Pablo appealim datfala disison lo Supreme Kot blo Argentina. Bat Supreme Kot sei olketa “no faendem eni reason for daotem samting wea Pablo raetem lo [medical directive card wea talem hem no laek tekem blood transfusion]. Pablo savve and hem minim wanem hem disaedem, and hem garem raet for chus.” Kot sei moa: “Evri adult wea fit for disaed seleva garem raet for raetem medical directive card for talem wanem treatment [hem] acceptim and no acceptim . . . From datwan, doctor mas respectim disison lo datfala card.”

Waswe, iu raetem finis medical directive card blo iu?

20 Gogo Brata Albarracini hem kamap gud. Hem and waef blo hem hapi from hem raetem datfala medical directive card. Samting wea hem duim hem smol bat hem important, hem showimaot hem willing for stap anda lo Kingdom blo God wea Christ rulim. Waswe, iu and famili blo iu raetem finis medical directive card blo iufala?

April Cadoreth (Lukim paragraf 21 kasem 24)

21-24. (a) Hao nao Supreme Kot lo Canada mekem important disison for olketa pikinini and wei for iusim blood? (b) Hao nao disfala case savve encouragem olketa young wan wea servem Jehovah?

21 Canada. Staka taem olketa kot agree olketa parents garem raet for chusim best medical treatment for olketa pikinini blo olketa. Samfala taem, olketa kot mekem disison wea sei olketa doctor shud respectim disison blo pikinini wea big finis abaotem eni medical treatment wea hem laekem. Hem nao samting wea happen lo April Cadoreth. Taem April hem 14 years old, hem admit lo wanfala hospital bikos hem garem internal bleeding [blood ran insaed body blo hem]. Samfala month bifor, hem raetem wanfala Advance Medical Directive card wea storyim hao nomata wanem hem happen, hem no laek for olketa doctor givim hem blood transfusion. Bat doctor wea treatim April no laek followim wanem hem disaedem and askem kot for givim hem raet for givim blood lo April. Olketa givim blood lo April nomata hem no laekem datwan. Lo tingting blo April, samting wea olketa duim lo hem, hem olsem olketa reipim hem.

22 April and parents blo hem tekem case hia lo kot. Bihaen tufala year, Supreme Kot blo Canada herem datfala case. Nomata April appeal, Kot no changem datfala law, bat Kot changem bak selen wea April spendem for peim lo lawyer and mekem disison wea saedem April and olketa young wan wea garem raet for chusim seleva treatment wea olketa laekem. Kot sei moa: “Iumi shud respectim raet wea olketa young wan wea no kasem 16 year yet garem, for disaed followim tingting blo olketa abaotem eni medical treatment wea olketa laekem followim savve wea olketa garem.”

23 Disfala case hem important bikos Supreme Kot storyim raet for chus wea olketa young wan garem. Bifor disfala disison kamap, olketa kot lo Canada savve givim raet lo olketa doctor for givim eni medical treatment lo wanfala young wan wea no kasem 16 year yet, sapos kot tingse treatment hia bae helpem hem. Bat bihaen disison hia kamaot, olketa mas givim chance lo young wan wea no kasem 16 year yet for mekem disison blo hemseleva bifor olketa givim eni medical treatment.

“Mi hapi tumas for mekhae lo nem blo God and for pruvim Satan hem man for laea”

24 Insaed thrifala year wea datfala kot case gohed, waswe, eni gud samting kamaot? Distaem health blo April hem gud and hem wanfala regular pioneer. Hem sei: “Mi hapi tumas for mekhae lo nem blo God and for pruvim Satan hem man for laea.” Story blo April showimaot olketa young wan savve stand strong, and pruvim olketa citizen lo Kingdom blo God.—Matt. 21:16.

Raet for Teachim Pikinini Followim Olketa Standard blo Jehovah

25, 26. Taem parents divorce wanem nao savve happen?

25 Jehovah givim responsibility lo parents for teachim pikinini blo olketa followim olketa standard blo hem. (Diutronomi 6:6-8; Eph. 6:4) Waka hia hem no isi and hem maet worse go moa sapos tufala wea marit divorce. Maet tufala garem difren tingting lo hao for teachim pikinini. Olsem example, marit partner wea Witness maet laek for teachim pikinini followim olketa standard lo Bible, bat partner wea no Witness maet no laekem. Hem gud for marit partner wea Witness luksavve wei for divorce hem separatem tufala, bat waka for teachim pikinini hem responsibility blo tufala evriwan.

26 Marit partner wea no Witness maet tekem partner blo hem lo kot for hem garem raet for pikinini stap witim hem mekem hem kontrolem wanem pikinini hia bilivim. Samfala sei for trainim pikinini for kamap Jehovah’s Witness bae spoelem pikinini. Maet olketa sei pikinini bae no savve celebratem birthday, no joinim olketa nara celebration, and taem medical emergency kamap olketa no tekem blood transfusion for “sevem laef.” Gud samting nao, staka kot tingim best samting for datfala pikinini winim wei for disaedem wanfala religion bae spoelem pikinini or nomoa. Iumi storyim samfala example.

27, 28. Wanem nao Supreme Kot lo Ohio talem abaotem disison wea sei for trainim pikinini for kamap wanfala Jehovah’s Witness hem spoelem pikinini?

27 United States. Lo 1992, Supreme Kot lo Ohio ting raonem case blo wanfala dadi wea no Witness wea sei hem nogud for boy blo hem for kamap wanfala Jehovah’s Witness. Nara kot agree and givim legal raet for dadi lukaftarem boy blo hem. Kot letem mami blo datfala boy Jennifer Pater, for visitim hem, bat hem no garem raet for “teachim or storyim eni biliv blo Olketa Jehovah’s Witness lo hem.” Datfala disison blo kot savve minim tu Sista Pater no savve story abaotem Bible or helpem boy blo hem Bobby for garem olketa gudfala wei! Hao nao Jennifer feel? Hem feel nogud tumas, bat hem sei hem lane for patient and weitim Jehovah for duim samting. Hem sei moa: “Jehovah hem evritaem helpem mi.” Lawyer blo hem wea kasem help from organization blo Jehovah appeal lo Supreme Kot lo Ohio.

28 Supreme Kot no agree witim disison wea nara kot mekem. Hem sei, “parents garem raet for teachim pikinini blo olketa abaotem biliv blo religion blo olketa, and lo wanem hem stret and no stret.” Kot sei sapos wanem Olketa Jehovah’s Witness teachim hem no spoelem health and tingting blo pikinini, then kot no garem raet for stopem raet wea parents garem for teachim pikinini wanem religion blo hem bilivim. Kot no faendem eni pruv wea showim wanem olketa Witness teachim hem savve spoelem tingting or health blo pikinini.

Staka kot mekem disison wea saedem olketa Christian parents for trainim pikinini

29-31. Why nao wanfala sista lo Denmark lusim case for lukaftarem dota blo hem, and wanem nao disison blo Supreme Kot lo Denmark abaotem datwan?

29 Denmark. Anita Hansen feisim semkaen case taem ex-hasband tekem hem lo kot mekem hem garem raet for lukaftarem pikinini blo tufala, Amanda wea seven years old. Nomata olsem, lo year 2000, kot givim raet lo Sista Hansen for lukaftarem Amanda. Dadi blo Amanda appealim disison hia lo hae kot, wea changem disison blo nara kot and givim hem raet for lukaftarem Amanda. Hae kot sei from biliv blo tufala no semsem, dadi nao shud disaed which religion dota blo hem bae followim. Sista Hansen lusim raet for lukaftarem Amanda bikos hem wanfala Jehovah’s Witness!

30 Lo hard taem hia, samfala taem Sista Hansen no savve wanem for talem taem hem prea. Bat hem sei: “Wanem Rome 8:26 and 27 storyim barava comfortim mi. Mi luksavve Jehovah evritaem savve wanem mi prea abaotem. Hem evritaem lukluk lo mi and stap redi for helpem mi.”—Readim Sams 32:8; Aesaea 41:10.

31 So Sista Hansen appeal lo Supreme Kot lo Denmark. Kot sei: “Taem kot disaedem hu nao for lukaftarem pikinini, hem shud mekem best disison lo wei wea bae helpem pikinini.” And Kot sei tu, olketa mas disaed followim wanem each parents duim taem problem kamap, and no disaed followim olketa biliv and tingting blo Olketa Jehovah’s Witness. Sista Hansen hapi tumas Kot luksavve hem gudfala mami and hem fit for lukaftarem Amanda.

32. Wanem nao European Court of Human Rights duim for protectim olketa Witness parents from wei for fevarem narawan?

32 Samfala kantri lo Europe. Samfala taem olketa case abaotem hu nao for lukaftarem pikinini savve end ap lo olketa hae kot. European Court of Human Rights (ECHR) lukluk tu lo diskaen case. Lo tufala kot case, ECHR storyim kot judgem olketa case hia blo olketa Witness parents and parents wea no Witness followim nomoa religion blo olketa. ECHR storyim diswan hem wei for fevarem narawan and sei “for mekem disison followim religion blo man hem no stret.” Wanfala sista wea kasem gud samting from disison olsem from ECHR, hem storyim hapi wea hem kasem. Hem sei: “Mi feel nogud tumas taem samwan accusim mi and sei mi spoelem olketa pikinini blo mi, taem samting wea mi trae for duim hem for teachim olketa pikinini blo mi wanem Bible talem.”

33. Hao nao olketa Witness parents savve followim principle lo Philippi 4:5?

33 Tru nao, olketa Witness parents kasem hard taem saed lo law for kasem raet for teachim olketa pikinini olketa standard lo Bible and for no ova tumas. (Readim Philippi 4:5.) Marit partner wea Witness hapi hem garem raet for trainim pikinini, and hem hapi tu sapos marit partner wea no Witness laek for lukaftarem olketa pikinini. Marit partner wea Witness shud ting hao lo responsibility wea hem garem for trainim pikinini?

34. Wanem gud samting nao olketa Christian parents distaem savve lanem from wanem olketa Jew lo taem blo Nehemiah duim?

34 Iumi savve lane from samting wea happen lo taem blo Nehemiah. Olketa Jew waka hard for repairim and buildim bak moa olketa wall lo Jerusalem. Olketa savve wanem olketa duim hem for protectim olketa seleva, and famili blo olketa from olketa nation wea stap raonem olketa. From datwan, Nehemiah talem olketa: ‘Yufala faet fo stopem olketa enemi, mekem olketa no save kam spoelem olketa wantok, an olketa pikinini, an olketa woman blong yufala, wetem olketa haos blong yufala!’ (Nehemaea 4:14) Olketa Jew kasem gud samting from hard waka blo olketa. Distaem tu, olketa parents wea Jehovah’s Witness waka hard for lukaftarem and trainim pikinini blo olketa followim wanem Bible talem. Olketa savve pikinini blo olketa feisim staka hard taem from olketa pikinini lo skul and olketa pikinini blo neiba blo olketa, and lo social media tu. Parents tingim, iu no hard waka nating taem iu duim samting for protectim olketa pikinini blo iu mekem olketa feel sef, wea datwan bae helpem olketa for gohed gud lo spiritual wei.

Trustim hao Jehovah Bae Gohed Sapotim Tru Worship

35, 36. Olketa wanem gud samting nao Olketa Jehovah’s Witness kasem from olketa kot case wea iumi winim, and wanem nao iu disaed strong for duim?

35 Jehovah barava blessim hard waka wea organization blo hem duim distaem for duim samting for garem raet for free for worshipim hem. Taem pipol blo God duim samting for garem raet for free for worship, staka taem datwan mekem olketa givim gudfala witness lo kot and front lo staka pipol lo pablik. (Rome 1:8) Nara gud samting wea kamaot lo staka kot case wea olketa Witness winim, hem helpem staka wea no Witness for garem raet for free for worship. Bat pipol blo God no pipol for stretem olketa samting wea happen lo world, and iumi no laek for mekhae lo iumiseleva tu. Iumi Olketa Jehovah’s Witness go lo kot bikos iumi laek kasem raet for startim and gohed sapotim tru worship.—Readim Philippi 1:7.

36 Iumi laek for lane from faith wea olketa brata and sista blo iumi garem wea duim samting for garem raet for worshipim Jehovah! Iumi laek for gohed faithful and trustim hao Jehovah bae gohed sapotim waka wea iumi duim, and gohed givim iumi strong for duim wanem hem laekem.—Isa. 54:17, NW.