Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 18

Nghee oilonga yOuhamba hai yambididwa pashimaliwa

Nghee oilonga yOuhamba hai yambididwa pashimaliwa

ENENEDILADILO LETUKULWA

Nghee oshiwana shaJehova hashi yambidida oilonga yOuhamba pashimaliwa nonokutya omolwashike hashi ningi ngaho

1, 2. (a) Omumwatate Russell okwa li a nyamukula ngahelipi omufita oo kwa li a hala okuuda nghee oilonga yOvakonakoni vOmbibeli ya unganekwa nonghee hai yambididwa? (b) Oshike hatu ka kundafana metukulwa eli?

POMHITO imwe, omufita umwe wOngeleka yo-Reformed okwa li a ya komumwatate Charles T. Russell a li a hala okuuda nghee oilonga yOvakonakoni vOmbibeli ya unganekwa nonghee hai yambididwa.

Omumwatate Russell okwa ti: “Ihatu pula nandenande ovanhu va umbe ongalo.”

Omufita okwa pula a ti: “Hano oimaliwa ohamu i hange peni?”

Omumwatate Russell okwa nyamukula a ti: “Ngeenge nde ku lombwele oushili oo u li po, hanoupu to shi itavele. Ngeenge ovanhu ove uya kokwoongala kwetu, ihapa kala oumbale vokuumba ongalo. Ashike ohava kala ve shi liwetele kutya oilonga yetu oya pumbwa okuyambididwa pashimaliwa. Ohava kala tave lipula kutya, ‘Onhele ei oya pula oimaliwa okutungwa . . . Ongahelipi handi dulu okuyambidida nokamaliwa aka ndi na po?’”

Omufita okwa kala ta tale omumwatate Russell nonghumwe.

Omumwatate Russell okwa twikila ko a ti: “Osho handi popi oshoshili. Ohava pula nge tava ti, ‘Ngeenge onda hala okuyandja okamaliwa komayambidido ohandi ka tula peni?’ Ngeenge omunhu a punikwa momukalo wonhumba noku na oimaliwa, oha kala e na ehalo lokuyambidida oilonga yOmwene. Ndele ngeenge ke na oshimaliwa, omolwashike tu na oku mu fininika a yandje sha?” *

2 Osho omumwatate Russell a popya “oshoshili.” Okudja nale, oshiwana shaKalunga osha kala hashi yambidida nehalo liwa elongelokalunga lashili painiwe. Metukulwa eli, ohatu ka konakona oihopaenenwa yopamishangwa i na sha nokuyambidida nonghee hatu i shikula kunena. Eshi hatu kundafana nghee oilonga yOuhamba hai yambididwa pashimaliwa kunena, keshe umwe womufye ne lipule kutya, ‘Ongahelipi handi dulu okuyambidida Ouhamba?’

‘Keshe umwe e na ehalo liwa momutima waye na ete oshaliyambo kOmwene’

3, 4. (a) Jehova oku na elineekelo lilipi shi na sha novalongeli vaye? (b) Ovaisrael ova li va yambidida ngahelipi okutungwa kwetwalihangano?

3 Jehova okwe lineekela ovalongeli vaye vashili. Oku shii kutya ngeenge ova pewa omhito yokuyandja, otave ke shi ninga nehafo nonehalo liwa omolweliyandjo lavo. Natu ka taleni koihopaenenwa yopavali yopefimbo lOvaisrael.

4 Konima eshi Jehova a mangulula Ovaisrael moupika waEgipti, okwa li e va lombwela va tunge etwalihangano lelongelokalunga (otenda oyo ya li hai dulu okutembulwa). Opa li pa pumbiwa oitungifo ihapu nosho yo oikwanoipangifo oyo ya li tai ka kala mo. Onghee Jehova okwa li a lombwela Moses a pe ovanhu omhito yokuyambidida oilonga oyo yokutunga, a ti: ‘Keshe umwe e na ehalo liwa momutima waye na ete oshaliyambo kOmwene.’ (Ex. 35:5) Ovanhu ovo va kalele moupika tava ‘fininikilwa oilonga i lili nai lili’ ova li ve linyenga ngahelipi? (Ex. 1:14) Ova li va yambidida filufilu elongekido olo, va yandja nehalo liwa oshingoldo, oshisiliveri noinima ikwao yondilo, oyo ihapu yomuyo tashi dulika va li ve i pewa koovene vavo vonale, Ovaegipti. (Ex. 12:35, 36) Ovaisrael ova li va yandja shihapu shi dulife pwaasho sha pumbiwa nova li nokuli va lombwelwa ‘vaha ete vali eeshaliyambo.’ — Ex. 36:4-7.

5. Ovaisrael ova li ve linyenga ngahelipi eshi David e va pa omhito va yambidide okutungwa kwotembeli?

5 Omido 475 lwaapo konima yaasho, David okwa li a kufa moiniwe ‘yaye mwene’ opo a yambidide okutungwa kwotembeli, oyo ya li etungo lotete lokwakola olo la li ondingandinga yelongelokalunga lashili. Opo nee okwa li a pa Ovaisrael vakwao omhito yokuyandja, e va pula a ti: “Ope na tuu ou a hala nena eli nehalo liwa okweetela Omwene eeshali nomake e yadi?” Oshidjemo, ovanhu ova “yandja kOmwene nomutima aushe nehalo liwa.” (1 Omaf. 29:3-9) Molwaashi David okwa li e shii kutya oinima oyo va yandja omayambidido oya dja lelalela kulyelye, okwa ilikana kuJehova a ti: “Ashishe eshi tashi di kuove, ndele meke loye twe shi yandja kuove.” — 1 Omaf. 29:14.

6. Omolwashike pa pumbiwa oimaliwa opo oilonga yOuhamba i dule okuwanifwa po kunena, nomapulo elipi a holoka po?

6 Moses naDavid kava li va fininika oshiwana shaKalunga shi yandje. Ndele ponhele yaasho, oshiwana osha yandja nehalo liwa. Ongahelipi shi na sha nafye kunena? Otu shii nawa kutya opo oilonga yOuhamba waKalunga i longwe, opa pumbiwa oshimaliwa. Otashi pula oimaliwa ihapu okunyanyangida nokwaandjakaneka Eembibeli noishangomwa yopaMbibeli, okutunga nokufila oshisho eenhele dokwoongalela noitaimbelewa nokuyandja oikwafa yopaulumomhumbwe kovaitaveli vakwetu ovo va hangwa koiponga. Ndele osho osha etifa po omapulo aa a fimana kutya, Oimaliwa oyo ohai di peni? Mbela ovashikuli vOhamba ova pumbwa okufininikwa va yandje omayambidido opashimaliwa?

“Kai na fiku i ka ehele ile i indile ovanhu ve i yambidide”

7, 8. Omolwashike oshiwana shaJehova ihashi ehela ile shi indile ovanhu oimaliwa?

7 Omumwatate Russell novalongi pamwe naye ova anya okushikula omukalo wokwoongela oshimaliwa oo hau longifwa meengeleka odo hadi liti odopaKriste. Moshifo oshitivali shOshungonangelo yOshiingilisha, koshi yokapalanyole “Owa hala okukala ho mono ‘o-Zion’s Watch Tower’?” omumwatate Russell okwa ti: “Otwa itavela kutya ‘o-Zion’s Watch Tower’ otai yambididwa kuJEHOVA, onghee hano, kai na fiku i ka ehele ile i indile ovanhu ve i yambidide. Ngeenge nakupopya kutya: ‘Oshingoldo noshisliveri shokeemhunda ashishe oshange’ okwa efa po okuyandja oifuta oyo ya pumbiwa, otashi ulike kutya katu na vali okunyanyangida oshifo osho.” (Hag. 2:7-9) Paife opa pita omido di dulife pe 130 Oshungonangelo nosho yo ehangano olo hali i nyanyangida tali pula ashike komesho!

8 Oshiwana shaJehova ihashi ehela oimaliwa. Ihashi pula ovanhu va umbe ongalo noihashi ningi ehangalapya. Ihashi ningi omafiyafanepo, eenhanda noivilo ile okulandifa oinima nelalakano lokwoongela oimaliwa. Ohashi katuka metwokumwe naasho sha popiwa mOshungonangelo omido da pita, oyo ya ti: “Katu wete sha yuka okweehela oimaliwa omolwOmwene, ngaashi eengeleka hadi ningi . . . Otwa tala ko kutya okwoongela oimaliwa momikalo dokweehela meenghedi di lili noku lili hatu shi ningi medina lOmwene osha puka, inashi tambulwa ko kuye noitashi punikifa ovo tave i yandje ile oilonga oyo ye likolelela koimaliwa oyo.” *

“Keshe tuu na yandje ngaashi omutima waye tau mu lombwele”

9, 10. Ohatu yandje omayambidido nehalo liwa omolwetomheno limwe lilipi?

9 Tu li ovapangelwa vOuhamba, inatu pumbwa okukala hatu fininikwa tu yandje. Ponhele yaasho, ohatu yambidida oilonga yOuhamba nehalo liwa, hatu longifa oimaliwa noiniwe yetu ikwao. Omolwashike hatu yandje nehalo liwa? Natu ka taleni komatomheno opatatu.

10 Lotete, ohatu yandje omayambidido nehalo liwa molwaashi otu hole Jehova notwa hala okuninga “eshi hashi mu wapalele.” (1 Joh. 3:22) Jehova oha kokwa ovalongeli vaye ovo hava yandje nehalo liwa, tashi di komutima. Natu ka konakoneni eendjovo domuyapostoli Paulus di na sha nanghee Ovakriste ve na okuyandja. (Lesha 2 Ovakorinto 9:7.) Omukriste washili iha yandje nomunyengutima ile kefininiko. Ponhele yaasho, oha yandje ngaashi “omutima waye tau mu lombwele.” * Sha hala okutya, oha yandje e shii kutya ope na omhumbwe nokutala kutya ota dulu okuyandja shi fike peni. Jehova oku hole ovo hava yandje monghedi ya tya ngaho, molwaashi oku “hole ou ta yandje nehafo.” Etoloko limwe lOmbibeli ola ti: “Kalunga oku hole ovanhu ovo ve hole okuyandja.”

Ounona moMosambike navo ove hole okuyandja

11. Oshike hashi tu linyengifa tu pe Jehova eeshali da denga mbada?

11 Etomheno etivali, ohatu yandje omayambidido shi li onghedi yokupandula Jehova omolwomanangeko noupuna mahapu oo e tu pa. Natu ka taleni kefinamhango limwe lomOmhango yaMoses olo la li tali pula omunhu a konakone omutima waye. (Lesha Deuteronomion 16:16, 17.) Omulumenhu Omuisrael keshe, ngeenge ta i koivilo itatu yokomudo, okwa li e na okuyandja eeshali she likolelela ‘kenangeko noupuna olo Omwene’ e mu pa. Onghee hano, ofimbo omulumenhu keshe ina ya koshivilo, okwa li e na okutala nhumbi Jehova e mu nangeka noupuna nokukonakona omutima waye, opo a tokole kutya oshali ya denga mbada ilipi ta ka twaalela. Sha faafana, ngeenge hatu diladila keenghedi dihapu omo Jehova e tu nangeka noupuna, oshi na oku tu linyengifa tu mu pe eeshali odo da denga mbada. Eeshali odo hatu yandje nomutima aushe, mwa kwatelwa omayambidido opashimaliwa, otadi ulike kutya otwa pandula shi fike peni omanangeko noupuna oo Jehova e tu pa. — 2 Kor. 8:12-15.

12, 13. Okuyandja omayambidido nehalo liwa ohaku ulike ngahelipi kutya otu hole Ohamba yetu Jesus, nomunhu keshe oku na okuyandja shi fike peni?

12 Etomheno etitatu, ngeenge hatu yandje omayambidido nehalo liwa, ohatu ulike kutya otu hole Ohamba yetu Jesus Kristus. Omolwashike taku tilwa ngaho? Didilika osho Jesus a li a lombwela ovahongwa vaye moufiku oo wa tetekela efyo laye. (Lesha Johannes 14:23.) Okwa ti: “Ngenge ku na ou e hole nge, oye ta diinine eendjovo dange.” “Eendjovo” odo oda kwatela mo oshipango shokuudifa onghundana iwa yOuhamba mounyuni aushe. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ohatu diinine “eendjovo” odo mokuninga ngaashi hatu dulu opo tu xumife komesho oilonga yokuudifa Ouhamba, naasho osha kwatela mo okulongifa efimbo letu, eenghono detu nosho yo oiniwe yetu. Nokungaho, ohatu ulike kutya otu hole Ohamba yopaMessias.

13 Tu li ovapangelwa vOuhamba ovadiinini, otwa halelela nomutima aushe okuyambidida Ouhamba mokukala hatu yandje omayambidido opashimaliwa. Otu na okukala hatu yandje shi fike peni? Olo etokolo lomunhu mwene. Keshe umwe oku na okuyandja ngaashi ta dulu. Ovaitaveli vakwetu vahapu otava xupu noudjuu. (Mat. 19:23, 24; Jak. 2:5) Ndele oohandimwe va tya ngaho otava dulu okuhekelekwa koushili oo kutya Jehova nOmona ova lenga nokuli nomayambidido manini oo taa yandjwa nehalo liwa. — Mark. 12:41-44.

Omayambidido opashimaliwa ohaa yandjwa ngahelipi?

14. Oule womido dihapu Eendombwedi daJehova oda li hadi pula ovanhu va ninge shike opo va pewe oileshomwa?

14 Omido dihapu da pita, Eendombwedi daJehova oda kala hadi pula omunhu a yandje omayambidido okondadalunde opo a pewe oshileshomwa. Omayambidido oo kwa li haa pulwa okwa li haa kala manini lela opo nokuli naavo ve na oyuuyemo inini va dule okupewa oileshomwa. Ashike ngeenge omunhu oku na ohokwe ndele ka li ta dulu okuyambidida, ovaudifi vOuhamba ova li have mu pe oshileshomwa nehalo liwa. Ova li hava kala va halelela okuyandja oileshomwa kovanamitimadiwa ovo va li ve na ehalo loku ke i lesha nokumona mo ouwa.

15, 16. (a) Mo 1990, Olutuwiliki ola li la hovela okuninga po omalunduluko elipi e na sha nonghedi omo tu na okuyandja oileshomwa yetu? (b) Omayambidido ehalo liwa ohaa yandjwa ngahelipi? (Tala yo oshimhungu “ Omayambidido etu ohaa longifwa ngahelipi?”)

15 Mo 1990, Olutuwiliki ola li la hovela okuninga po omalunduluko shi na sha nonghedi omo tu na okuyandja oileshomwa yetu. Okudja momudo oo, omukalo wokupula omayambidido okondadalunde ngeenge omuudifi ta yandje oileshomwa owa li wa xulifwa po mOilongo ya Hangana. Omaongalo aeshe moshilongo osho okwa li a shangelwa onhumwafo omo mwa yelifwa taku ti: “Ovaudifi novanhu ovo ve na ohokwe otava ka kala hava pewa oifo noileshomwa ikwao nopehe na okupulwa omayambidido okondadalunde ile oku va ningifa va kale ve udite va fininikwa va yandje sha ofimbo inava pewa oshinima shonhumba. . . . Keshe oo a hala okuyandja omayambidido opo a kalele po eefuto odo da kwatelwa mo moilonga yetu yokuhonga ota dulu oku shi ninga, ashike ovanhu otava dulu okupewa oileshomwa kutya nee ova yandja omayambidido ile hasho.” Elongekido olo ola kwafela ovanhu va mone kutya oilonga yetu oyopalongelokalunga nonokutya ohai yambididwa nehalo liwa, naasho otashi ulike lela kutya ihatu “shingifa eendjovo daKalunga.” (2 Kor. 2:17) Lwanima, elongekido olo lokuhapula omayambidido okondadalunde ola ka tulwa moilonga moitaimbelewa ikwao mounyuni aushe.

16 Omayambidido ehalo liwa ohaa yandjwa ngahelipi? MOmalupale Ouhamba Eendombwedi daJehova omwa tulwa oukefa vomayambidido peenhele tadi wapalele opo ovo va hala okuyandja omayambidido va dule oku a tula moukefa ovo, ile otava dulu oku a tuma odikilila kulimwe lomomahangano opaveta oo haa longifwa kEendombwedi daJehova. Omudo keshe mOshungonangelo ohamu kala oshitukulwa osho tashi popi nghee omayambidido oo ehalo liwa taa dulu okuyandjwa.

Oimaliwa yomayambidido ohai longifwa ngahelipi?

17-19. Yelifa nghee omayambidido opashimaliwa haa longifwa shi na sha (a) noilonga yomounyuni aushe, (b) nokutungifa Omalupale Ouhamba mounyuni aushe nosho yo (c) eefuto deongalo.

17 Omayambidido oilonga yomounyuni aushe. Omayambidido oo ohaa longifwa okukalela po eefuto di na sha noilonga yetu yokuudifa mounyuni aushe. Eefuto odo oda kwatela mo oimaliwa oyo hai longifwa opo ku nyanyangidwe oileshomwa oyo hai tandavelifwa mounyuni aushe, okutunga nokufila oshisho oitaimbelewa ile omaumbo aBetel nokuyambidida eefikola dehangano. Navali, omayambidido oo ohaa longifwa okufila oshisho ovatumwa, ovapashukili ovaendi novakokolindjila ve likalekelwa. Ohaa longifwa yo okulongekida oikwafa yopaulumomhumbwe oyo hai pewa ovaitaveli vakwetu ovo va hangwa koiponga. *

18 Omayambidido okutungifa Omalupale Ouhamba mounyuni aushe. Oimaliwa oyo ohai longifwa mokukwafela omaongalo oo a pumbwa okutunga ile okuwapekulula Omalupale Ouhamba ao. Eshi ngoo omaongalo amwe taa yandje omayambidido okutungifa Omalupale Ouhamba mounyuni aushe, osho ngoo makwao taa kwafelwa momukalo wa faafana. *

19 Omayambidido eefuto deongalo. Oimaliwa oyo ohai longifwa okufila oshisho Omalupale Ouhamba nokulanda oipumbiwa yamo. Ovakulunhuongalo otava dulu yo okuninga eetepo opo eongalo li tume oimaliwa imwe koshitaimbelewa nelalakano lokuxumifa komesho oilonga yomounyuni aushe. Peemhito da tya ngaho, ovakulunhuongalo ohava ningi okatokolifo meongalo. Ngeenge eongalo ola dimine, oimaliwa oyo otai ka tumwa koshitaimbelewa. Omwedi keshe, omumwatate oo ha ungaunga noakaunda yeongalo oha longekida omushangwahokololo welongifo loimaliwa, oo hau leshelwa eongalo.

20. Ongahelipi to dulu okufimaneka Jehova “neliko loye”?

20 Okukala tu shii ashishe osho sha kwatelwa mo opo oilonga yetu yokuudifa Ouhamba mounyuni aushe nokuninga ovanhu ovahongwa i dule okulongwa, otashi ke tu linyengifa tu ‘fimaneke Jehova neliko letu.’ (Omayel. 3:9, 10) Eliko letu ola kwatela mo eenghono, omadiladilo nosho yo oupamhepo wetu. Otu na okukala twa halelela okulongifa oinima oyo pauyadi moilonga yOuhamba. Ashike natu dimbuluke kutya eliko letu ola kwatela mo yo oiniwe yetu. Onghee hano, natu kale twa tokola toko okuyandja ngaashi hatu dulu, molwaashi omayambidido etu ehalo liwa ohaa fimanekifa Jehova nohaa ulike kutya ohatu yambidida Ouhamba wopaMessias.

^ okat. 1 Oshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Juli 1915, epandja 218-219.

^ okat. 8 Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Auguste 1899, epandja 201.

^ okat. 10 Omuhongwanhu umwe okwa ti kutya oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “lombwele” “otashi yandje ediladilo lokutokola komesho yefimbo.” Okwa weda ko a ti: “Nonande okuyandja ohaku etifa ehafo, omunhu oku na oku shi diladila nawa komesho yefimbo nokukala ha yandje pandjikilile.” — 1 Kor. 16:2.

^ okat. 17 Opo u mone ouyelele muhapu u na sha nokuyandja oikwafa, tala Etukulwa 20.

^ okat. 18 Opo u mone ouyelele muhapu u na sha nokutungwa kwOmalupale Ouhamba, tala Etukulwa 19.