1., 2. a) Kaj je brat Russell odgovoril nekemu duhovniku, ki ga je zanimalo, kako se financirajo dejavnosti Preučevalcev Biblije? b) Kaj bomo pregledali v tem poglavju?

 OB NEKI priložnosti je k bratu Charlesu T. Russllu pristopil duhovnik Reformirane cerkve. Zanimalo ga je, kako se financirajo dejavnosti Preučevalcev Biblije.

 »Nimamo nobenih nabirk,« je pojasnil brat Russell.

 »Kako pa dobite denar?« je vprašal duhovnik.

 »Če vam povem preprosto resnico, mi ne boste verjeli,« mu je odgovoril Russell. »Ko ljudje pridejo na naše shode, jim pod nos ne pomolimo nobene košarice. Sami opazijo, da imamo stroške. Rečejo si: ‚Ta dvorana ni zastonj . . . Kako lahko prispevam?‘«

 Duhovnik je nejeverno pogledal brata Russlla.

 »Govorim vam čisto resnico,« je nadaljeval Russell. »Prav zares me vprašajo: ‚Kako lahko prispevam?‘ Če ima človek v gmotnem pogledu veliko, želi denar porabljati za Gospoda. Če pa nima denarja, zakaj bi ga potem prosili zanj?« a

² Brat Russell je zares govoril »čisto resnico«. Božje ljudstvo že vso zgodovino podpira pravo čaščenje s prostovoljnimi prispevki. V tem poglavju bomo pregledali nekaj svetopisemskih primerov takšnega prispevanja. Pregledali bomo tudi, kako je bilo s prispevanjem v naši novejši zgodovini in kako je danes. Ko razmišljamo o tem, kako se danes financirajo dejavnosti Kraljestva, je dobro, da se vsakdo vpraša: »Kako lahko pokažem, da podpiram Kraljestvo?«

3., 4. a) Glede česa Jehova zaupa svojim častilcem? b) Kako so Izraelci podprli izdelavo svetega šotora?

³ Jehova zaupa svojim pravim častilcem. Zaveda se, da bodo s prostovoljnimi prispevki rade volje pokazali svojo vdanost, če bodo imeli priložnost. Preglejmo dva primera iz Izraelove zgodovine.

⁴ Potem ko je Jehova izpeljal Izraelce iz Egipta, jim je rekel, naj naredijo prenosni sveti šotor za čaščenje. Izdelava  šotora in njegove opreme je zahtevala precej sredstev. Jehova je Mojzesu naročil, naj da ljudstvu priložnost, da podpre ta projekt. Rekel je: »Vsak, ki je radodarnega srca, naj prinese [. . .] prispevek za Jehova.« (2. Mojz. 35:5) Kako so se odzvali Izraelci, ki so jih nedavno tega tiransko »priganjali k vsakršnemu suženjskemu delu«? (2. Mojz. 1:14) Projekt so povsem podprli in voljno darovali zlato, srebro in druge dragocenosti – večino teh so jim verjetno dali Egipčani, njihovi nekdanji gospodarji. (2. Mojz. 12:35, 36) Ljudstvo je prineslo več, kot je bilo treba, zato so mu »preprečili, da bi še kaj prinašalo«. (2. Mojz. 36:4–7)

5. Kako so se Izraelci odzvali, ko jim je David dal priložnost, da prispevajo za gradnjo templja?

⁵ Kakih 475 let kasneje je David prispeval lastna sredstva za gradnjo templja, prvega stalnega središča pravega čaščenja na zemlji. Nato je tudi drugim Izraelcem dal priložnost, da prispevajo. Vprašal jih je: »Ali bi danes še kdo želel darovati Jehovu?« Ljudstvo se je odzvalo tako, da je Jehovu prostovoljno »darovalo z nerazdeljenim srcem«. (1. krn. 29:3–9) David se je zavedal, od koga so v resnici prišli prispevki, zato je v molitvi Jehovu rekel: »Vse je od tebe in dali smo ti, kar smo prejeli iz tvoje roke.« (1. krn. 29:14)

6. Zakaj se za delo, ki ga danes opravlja Kraljestvo, potrebuje denar? Kateri vprašanji se postavljata?

⁶ Niti Mojzesu niti Davidu ni bilo treba Božjega ljudstva priganjati, da bi prispevalo. Izraelci so to storili z radovoljnim srcem. Kako pa je danes? Dobro se zavedamo, da je za delo, ki ga opravlja Božje kraljestvo, potreben denar. Precej sredstev potrebujemo za tiskanje in razdeljevanje Svetega pisma in svetopisemske literature, za gradnjo in vzdrževanje prostorov za shajanje in zgradb podružničnih uradov ter za nujno pomoč sovernikom, ki jih je prizadela nesreča. Zato se nam postavljata pomembni vprašanji: Kako dobimo potrebni denar? Ali moramo Kraljeve sledilce prositi, da prispevajo?

7., 8. Zakaj Jehovovo ljudstvo ne moleduje niti ne prosi za denar?

⁷ Brat Russell in njegovi sodelavci niso hoteli zbirati denarja tako, kot je bilo običajno v cerkvah tako imenovanega krščanstva. V drugi izdaji angleškega Stražnega stolpa je Russell pod naslovom »Ali želite Sionski stražni stolp?« zapisal: »Prepričani smo, da revijo Sionski stražni stolp podpira JEHOVA, in vse dokler je tako, ne bomo nikoli moledovali niti prosili ljudi za podporo. Ko Tisti, ki pravi ‚Vse zlato in srebro gora je moje‘, ne bo več priskrbel potrebnih sredstev, bomo razumeli, da je prišel čas za ukinitev te publikacije.« (Hag. 2:7–9) Po več kot 130 letih sta Stražni stolp in organizacija, ki ga izdaja, še vedno zelo uspešna!

 ⁸ Jehovovi služabniki ne moledujejo za denar. Na shodih ne prosijo za denar, tako da bi med njimi krožila pušica, niti ne pošiljajo prošenj za pomoč. Prav tako ne kupujejo deležev v podjetjih ali trgujejo na borzi, da bi zaslužili ali plemenitili denar. Držijo se tega, kar je dolgo nazaj pisalo v angleškem Stražnem stolpu: »Nikoli se nam ni zdelo prav v imenu Gospoda prosjačiti za denar, kakor to počnejo druge cerkve [. . .]. Menimo, da je denar, pridobljen z moledovanjem v Gospodovem imenu, za Gospoda žaljiv in nesprejemljiv ter ni v blagoslov ne darovalcu ne delu, ki se s tem denarjem opravi.« b

9., 10. Kateri je eden izmed razlogov, da prostovoljno prispevamo?

⁹ Nihče nas ne sili k prispevanju. Prav nasprotno. Današnji podložniki Kraljestva svoj denar in druga sredstva radovoljno uporabljamo za podpiranje dejavnosti Kraljestva. Zakaj smo pripravljeni z veseljem prispevati? Razmislimo o treh razlogih.

¹⁰ Kot prvo, prostovoljno prispevamo zato, ker imamo radi Jehova in želimo delati to, »kar je v njegovih očeh prijetno«. (1. Jan. 3:22) Jehovu prav zares ugaja častilec, ki prispeva voljno in iz srca. Preglejmo, kaj je glede krščanskega dajanja rekel apostol Pavel. (Beri 2. Korinčanom 9:7.) Pravi kristjan ne daruje nejevoljno ali pod prisilo. Ne, daruje zato, ker se je tako »odločil v svojem srcu«. c To pomeni, da daruje za tem, ko je razmislil o potrebi in o tem, kako lahko pomaga. Takšen darovalec je Jehovu pri srcu, ker »Bog ljubi veselega darovalca«. Neki drug prevod zapiše te besede takole: »Bog ima rad ljudi, ki so radodarni.«

11. Kaj nas žene, da Jehovu darujemo najboljše?

¹¹ Kot drugo, z gmotnim prispevanjem se Jehovu zahvalimo za številne blagoslove. Razmisli o načelu iz Mojzesove postave, ki nam pomaga preiskati srce. (Beri 5. Mojzesova 16:16, 17.) Ko se je vsak izraelski moški trikrat na leto udeležil praznikov, je moral s seboj prinesti »dar skladno z blagoslovom«, ki ga je prejel od Jehova. Preden se je torej odpravil na praznovanje, je moral razmisliti, kako vse ga je Jehova blagoslovil, in preiskati svoje srce. Zatem se je moral odločiti, katero bi bilo najboljše darilo, ki bi ga lahko prinesel. Podobno smo tudi mi, ko razmišljamo o tem, kako vse nas Jehova blagoslavlja, spodbujeni, da mu darujemo najboljše. S tem ko Jehovu darujemo iz vsega srca, kar zajema tudi gmotno prispevanje, pokažemo, koliko smo  mu hvaležni za blagoslove, s katerimi nas obsipava. (2. Kor. 8:12–15)

12., 13. Kako s prostovoljnimi prispevki pokažemo svojo ljubezen do našega Kralja? Koliko vsakdo daruje?

¹² Kot tretje, s prostovoljnimi prispevki pokažemo svojo ljubezen do kralja Jezusa Kristusa. V kakšnem smislu? Bodi pozoren, kaj je Jezus rekel svojim učencem zadnji večer, ko je še živel na zemlji. (Beri Janez 14:23.) Rekel je: »Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval mojo besedo.« K Jezusovi »besedi« spada tudi zapoved, naj po vsej zemlji oznanjujemo dobro novico o Kraljestvu. (Mat. 24:14; 28:19, 20) To »besedo« izpolnjujemo, če pri oznanjevanju Kraljestva sodelujemo po svojih najboljših močeh – tako da v ta namen porabljamo svoj čas, energijo in gmotna sredstva. S tem pokažemo svojo ljubezen do Mesijanskega kralja.

¹³ Da, kot zvestovdani podložniki Kraljestva želimo denarno prispevati in s tem pokazati, da z vsem srcem  podpiramo Kraljestvo. Koliko vsak od nas prispeva? To je stvar osebne odločitve. Vsakdo daruje po svojih najboljših zmožnostih. Toda mnogi naši soverniki nimajo ravno veliko v gmotnem pogledu. (Mat. 19:23, 24; Jak. 2:5) Takim je lahko v tolažbo spoznanje, da Jehova in njegov Sin cenita celo skromne prispevke, ki jih darujemo z radodarnim srcem. (Mar. 12:41–44)

14. V zameno za kaj smo Jehovove priče veliko let ponujali svojo literaturo?

¹⁴ Jehovove priče smo veliko let ponujali svetopisemsko literaturo v zameno za prispevke. Predlagani prispevek je bil karseda nizek, tako da so lahko literaturo dobili tudi tisti, ki niso imeli veliko denarja. Seveda so oznanjevalci Kraljestva z veseljem pustili literaturo tudi stanovalcu, ki ni mogel prispevati, a je pokazal zanimanje. Bolj kot vse so si želeli, da bi literatura prišla v roke iskrenim ljudem, ki bi jo brali in bi jim koristila.

15., 16. a) Katere spremembe glede načina ponujanja naše literature je Vodstveni organ začel uvajati leta 1990? b) Kako lahko prostovoljno darujemo? (Glej tudi okvir » Kam gredo naši prostovoljni prispevki?«.)

¹⁵ Leta 1990 je Vodstveni organ začel spreminjati način ponujanja naše literature. S tem letom so v Združenih državah Amerike začeli vso literaturo ponujati povsem na podlagi prostovoljnih prispevkov. V pismu vsem občinam v tej deželi je bilo pojasnjeno: »Oznanjevalcem in drugim zainteresiranim ljudem bomo priskrbeli revije in literaturo, ne da bi jih prosili za določen prispevek ali pa jim ga celo omenili kot pogoj, da lahko dobijo publikacijo. [. . .] Kdor koli želi, lahko prostovoljno prispeva za kritje stroškov našega izobraževalnega dela, vendar lahko dobi literaturo ne glede na to, ali je prostovoljno prispeval ali ne.« Nov način ponujanja naše literature je razjasnil, da je naše delo prostovoljno in verske narave. Poudaril je tudi, da »z Božjo besedo ne trgujemo«. (2. Kor. 2:17) Sčasoma so takšno prostovoljno prispevanje uvedli tudi na področjih vseh drugih podružnic po svetu.

¹⁶ Kako lahko prostovoljno darujemo? V kraljestvenih dvoranah Jehovovih prič so na nevpadljivem mestu nameščene prispevčne skrinjice. Posamezniki lahko vanje dajo prostovoljni prispevek ali pa ga pošljejo neposredno eni izmed pravnih oseb, ki jo uporabljajo Jehovove priče. Vsako leto članek v Stražnem stolpu pojasni, kako lahko prostovoljno prispevamo.

17.–19. Pojasni, kako se uporabijo prostovoljni prispevki za a) vsesvetovno delo, b) gradnjo kraljestvenih dvoran po svetu in c) občinske izdatke.

¹⁷ Vsesvetovno delo. Z denarjem krijemo stroške, povezane s svetovnim oznanjevanjem. Sem spadajo stroški izdajanja  literature, ki jo razdeljujemo ljudem, stroški gradnje in vzdrževanja podružničnih uradov ter stroški organiziranja različnih teokratičnih šol. Poleg tega podpiramo misijonarje, potujoče nadzornike in posebne pionirje. S prispevki tudi priskrbimo pomoč sovernikom, ki jih prizadene naravna nesreča. d

¹⁸ Gradnja kraljestvenih dvoran po svetu. Sredstva so na voljo občinam, ki gradijo ali obnavljajo kraljestveno dvorano. Občine nato ta denar vrnejo v obliki prispevkov, zato da je na voljo še drugim občinam. e

¹⁹ Občinski izdatki. Sredstva porabimo za delovanje in vzdrževanje kraljestvene dvorane. Starešine lahko predlagajo, da se nekaj sredstev pošlje krajevnemu podružničnemu uradu, zato da bi se podprlo vsesvetovno delo. V teh primerih starešine občini predstavijo resolucijo. Če jo občina sprejme, se predlagani znesek pošlje podružničnemu uradu. Brat, ki skrbi za občinsko računovodstvo, vsak mesec pripravi finančno poročilo. To poročilo se nato pred občino prebere.

20. Kako lahko s svojimi »dragocenostmi« izkazuješ čast Jehovu?

²⁰ Ko razmišljamo, kaj vse spada k oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev po vsem svetu, smo spodbujeni, da izkazujemo »čast Jehovu s svojimi dragocenostmi«. (Preg. 3:9, 10) Naše dragocenosti zajemajo fizične, umske in duhovne zmožnosti. Gotovo jih želimo kar najbolje uporabiti pri delu v prid Kraljestva. Toda zavedajmo se, da naše dragocenosti zajemajo tudi gmotne dobrine. Bodimo odločeni dati toliko, kolikor lahko, in takrat, kadar lahko. S svojimi prostovoljnimi prispevki izkazujemo čast Jehovu in pokažemo, da podpiramo Mesijansko kraljestvo.