Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 21

Nghee Ouhamba waKalunga tau ka finda ovatondi vao

Nghee Ouhamba waKalunga tau ka finda ovatondi vao

ENENEDILADILO LETUKULWA

Oiningwanima oyo tai twala fiyo opoita yaHarmagedon

1, 2. (a) Oumbangi ulipi tau ulike kutya Ohamba yetu oya kala tai pangele okudja mo 1914? (b) Oshike hatu ka kundafana metukulwa eli?

INASHI pameka tuu eitavelo letu eshi twa konakona osho Ouhamba waKalunga wa pondola eshi wa kala tau pangele mokati kovatondi vao! (Eps. 110:2) Ohamba yetu, Jesus, oya nangeka po ongudu yovaudifi ovo hava udifa nehalo liwa. Jesus okwa koshola nokuyelifa ovashikuli vaye pamhepo nopaenghedi. Kunena ohatu hafele oukumwe womounyuni aushe, nokuli nonande ovatondi ova kala tava kendabala okweetifa etukauko mokati ketu. Oinima oyo nosho yo ikwao oyo Ouhamba wa wanifa po, oyo twa kundafana, otai yandje oumbangi munene kutya okudja mo 1914 Ohamba yetu oya kala tai pangele mokati kovatondi vOuhamba.

2 Ashike Ouhamba otau ka ninga nokuli oinima ikumwifi monakwiiwa i li popepi. Otau ‘uya’ u ‘nyanyaule nokuxulifa po’ ovatondi vao aveshe. (Mat. 6:10; Dan. 2:44) Ndele omanga efimbo olo inali fika, otapa ka ningwa oiningwanima imwe ididilikwedi. Oilipi po mbela? Epulo olo ola nyamukulwa komaxunganeko mahapu Ombibeli. Natu ka taleni amwe omuo opo tu mone kutya oiningwanima ilipi twa teelela i ka ningwe.

Osho tashi ka ningwa po ofimbo ‘ehanauno inali va vakela’

3. Oshiningwanima shotete shilipi twa teelela shi ningwe?

3 Eingido lombili. Eshi omuyapostoli Paulus a shangela Ovatessaloniki, okwa hokolola oshiningwanima shotete osho tashi ka ningwa. (Lesha 1 Ovatessaloniki 5:2, 3.) Monhumwafo oyo, Paulus okwa tumbula mo “efiku lOmwene,” Jehova, olo tali ka hovela nehanauno ‘laBabilon Shinene.’ (Eh. 17:5) Ashike fimbo efiku laJehova inali hovela, oiwana otai ka ninga eingido ‘lombili [neameno, NW].’ Eingido olo otashi dulika tali ka ningwa lumwe ile lwoikando. Ndele mbela ovawiliki vomalongelokalunga navo otava ka kufa ombinga meingido olo? Oshi na oupu tave ke limbwanga mumwe noiwana mokwiingida “ombili,” molwaashi navo ove li oshitukulwa shounyuni. (Jer. 6:14; 23:16, 17; Eh. 17:1, 2) Eingido olo lombili neameno otali ka ulika kutya efiku laJehova oli li pokuhovela. Ovatondi vOuhamba waKalunga “kave na apa tava i onhapo.”

4. Oshi na ouwa washike okuuda ko eityo lexunganeko laPaulus li na sha neingido lombili neameno?

4 Ouwa ulipi hatu ka mona ngeenge otwa udu ko eityo lexunganeko olo? Paulus okwa ti: “Kamu li momulaulu, efiku olo [li mu] hange ngeno ngaashi omulunga.” (1 Tes. 5:3, 4) Mepingafano novanhu vomounyuni, fye otu udite ko oiningwanima oyo tai ka ningwa monakwiiwa. Ndele mbela omonghedi yokondadalunde ilipi exunganeko li na sha nombili neameno tali ka wanifwa? Fiyo opapa katu shi shii, otu na okuteelela tu mone kutya oshike tashi ka ningwa po. Onghee hano, “tu pashukeni tu kale [oupafi, NW].” — 1 Tes. 5:6; Sef. 3:8.

Ehovelo loudjuu munene

5. Oshike tashi ka kala oshitukulwa shotete ‘shoudjuu munene’?

5 Okuponokelwa kwomalongelokalunga. Dimbuluka kutya Paulus okwa ti: ‘Fimbo tava ti: Ombili [neameno, NW], opo nee ehanauno tali va vakele.’ Ngaashi ashike okashelu haka shikulwa diva komupwalakato, efimbo lokutya “ombili neameno” otali ka shikulwa diva ‘kehanauno loshivakela.’ Oshike tashi ka hanaunwa po? Tete, ‘oBabilon Shinene,’ ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu, oo ha ifanwa yo “ombwada.” (Eh. 17:5, 6, 15) Ehanauno olo lomalongelokalunga oo hae liti oopaKriste nosho yo makwao oipupulu olo tali ka kala oshitukulwa shotete ‘shoudjuu munene.’ (Mat. 24:21; 2 Tes. 2:8) Oshiningwanima osho otashi ka vakela vahapu. Omolwashike mbela? Omolwaashi fiyo opefimbo opo, ombwada oyo otai ka kala ye litala ko i li ‘ohambanghainhu’ nonokutya itai “ka hangika koluhodi.” Ashike otai ke shi mona mo diva kutya mboli elineekelo layo olongaho. Babilon Shinene ota ka hanaunwa po diva sha fa ashike ‘mefiku limwe alike.’ — Eh. 18:7, 8.

6. Olyelye ile oshike tashi ka ponokela “Babilon shinene”?

6 Olyelye ile oshike tashi ka ponokela “Babilon shinene”? Ota ka ponokelwa ‘koshilyani shitilyana, sheembinga omulongo.’ Embo lEhololo otali ulike kutya oshilyani osho otashi ulike kOiwana ya Hangana (o-UN). Eembinga omulongo otadi faneke omapangelo aeshe opapolitika oo haa yambidida ‘oshilyani osho shitilyana.’ (Eh. 17:3, 5, 11, 12) Ehanauno otali ka kala li fike peni? Oiwana ya Hangana otai ka nyeka ko oupuna wombwada, tai i hanauna po ‘noku i xwika po momundilo.’ — Lesha Ehololo 17:16. *

7. Eendjovo daJesus odo di li muMateus 24:21, 22 oda li da wanifwa ngahelipi mefelemudo lotete O.P., notadi ka wanifwa ngahelipi monakwiiwa?

7 Okuxupipikwa kwomafiku. Ohamba yetu, Jesus, oya holola kutya oshike tashi ka ningwa po pefimbo olo loudjuu munene. Okwa ti: “Omafiku enya otaa xupipikwa omolwovahoololwa.” (Lesha Mateus 24:21, 22.) Eendjovo daJesus oda li da wanifwa ewanifo linini mo 66 O.P. eshi Jehova a li a “xupipika” efimbo olo etangakwaita laRoma la li la ponokela Jerusalem. (Mark. 13:20) Osho osha li sha kwafela Ovakriste vomuJerusalem nomuJudea va xupifwe. Ndele mbela oshike tashi ka ningwa po mounyuni aushe pefimbo loudjuu munene oo tau ke uya? Jehova ota ka longifa Ohamba Jesus opo a ka ‘xupipike’ eponokelo lOiwana ya Hangana lokuponokela omalongelokalunga opo elongelokalunga lashili liha hanaunwe po pamwe naao oipupulu. Onghee hano, eshi omalongelokalunga aeshe oipupulu taa ka hanaunwa po, elongelokalunga lashili otali ka xupa. (Eps. 96:5) Paife natu ka kundafaneni kutya oiningwanima ilipi tai ka ningwa konima yoshitukulwa osho shoudjuu munene.

Oiningwanima oyo tai twala fiyo opuHarmagedon

8, 9. Jesus otashi dulika a li ta popi kombinga yomadidiliko elipi, novanhu otave ke linyenga ngahelipi kwaasho tava ka mona?

8 Exunganeko laJesus li na sha nomafiku axuuninwa otali ulike kutya pefimbo olo tali twala fiyo opuHarmagedon otapa ka ningwa oiningwanima i lili noku lili ididilikwedi. Oiningwanima yotete ivali oyo hatu ka kundafana aishe oya tumbulwa mEvaengeli laMateus, laMarkus nosho yo laLukas. — Lesha Mateus 24:29-31; Mark. 13:23-27; Luk. 21:25-28.

9 Omadidiliko okeulu makumwifi. Jesus okwa xunganeka kutya ‘etango otali ka laula, nohani itai yela vali, neenyofi otadi u meulu.’ Osha yela kutya ovanhu itava ka konga vali ewiliko kovawiliki vomalongelokalunga molwaashi itava ka talika ko vali ve li odjo youyelele. Ndele mbela Jesus okwa li yo ta popi omadidiliko opashikumwifilonga taa ka holoka keulu? Otashi dulika, ashike itatu dulu lela oku shi ufa. (Jes. 13:9-11; Joel 2:1, 30, 31) Ndele ovanhu otave ke linyenga ngahelipi kwaasho tava ka mona? Otava ka kwatwa “koutile” molwaashi otava ka kala vehe “neteelelo lasha.” (Luk. 21:25; Sef. 1:17) Ovatondi vOuhamba waKalunga, okudja ngoo ‘keehamba fiyo okovapika,’ otava ka ‘fya kehaluko mokutila nomokuteelela ei tai ke va hanga.’ Otava ka konga ouhondameno, ndele kave na apa tave u hange; itava dulu okuhenuka ehandu lOhamba yetu. — Luk. 21:26; 23:30; Eh. 6:15-17.

10. Jesus ota ka tokola oolyelye, na ovayambididi vOuhamba waKalunga novatondi vao otave ke linyenga ngahelipi?

10 Okutokolwa kweedi noikombo. Ovatondi aveshe vOuhamba otava ka fininikwa va tale oshiningwanima osho tashi ke va tilifa neenghono. Jesus okwa ti: “Otava mono Omona wOmunhu te uya moilemo neenghono dinene noshinge.” (Mark. 13:26) Okuulika eenghono monghedi ya tya ngaho yopashikumwifilonga otaku ka ulika kutya Jesus okwe uya a tokole ovanhu. Moshitukulwa shimwe vali shexunganeko olo li na sha nomafiku axuuninwa, Jesus okwa yandja ouyelele muhapu u na sha netokolo olo tali ka ningwa pefimbo opo. Ouyelele oo otau hangwa mefaneko li na sha needi nosho yo oikombo. (Lesha Mateus 25:31-33, 46.) Ovayambididi ovadiinini vOuhamba waKalunga otava ka tokolwa ve li “eedi” notava ka ‘yelula omitwe davo’ molwaashi otava ka kala ve shii kutya ‘exupifo lavo ola ehena popepi.’ (Luk. 21:28) Ashike ovapataneki vOuhamba otava ka tokolwa ve li ‘oikombo’ notava ka “lilaana” molwaashi otava ka mona kutya ‘okuhandukilwa kwavo kwaalushe,’ ile ehanauno lavo ola ehena popepi. — Mat. 24:30; Eh. 1:7.

11. Oshike tu na okukaleka momadiladilo eshi hatu kundafana kombinga yoiningwanima oyo tai ke uya?

11 Shimha Jesus a tokola ‘oiwana aishe,’ otapa ka holoka natango oiningwanima ididilikwedi i lili noku lili ofimbo Harmagedon ine uya. (Mat. 25:32) Ohatu ka kundafana ivali yomuyo: eponokelo laGog nokwoongelwa kwovavaekwa. Eshi hatu konakona kombinga yoiningwanima oyo, otwa pumbwa okukaleka momadiladilo kutya Eendjovo daKalunga inandi holola efimbo lokondadalunde opo oiningwanima oyo tai ka ningwa. Otashi dulika shimwe tashi ka hovela fimbo shikwao shi li natango metifa.

12. Satana ota ka ponokela ngahelipi Ouhamba oshikando shaxuuninwa?

12 Eponokelo laxuuninwa. Gog yaMagog ota ka ponokela oshixupe shovavaekwa noovakwao veedi dimwe. (Lesha Hesekiel 38:2, 11.) Eshi Satana ta ka ponokela Ouhamba waKalunga metwokumwe nexunganeko olo, osho tashi ka kala oshikando shaye shaxuuninwa okuponokela oshixupe shovavaekwa okudja eshi a umbwa mo meulu. (Eh. 12:7-9, 17) Satana okwa kala ta kendabala okunyona po oupamhepo wovavaekwa, unene tuu eshi va hovela okwoongelwa meongalo lopaKriste olo la tungululwa, ndele ina pondola. (Mat. 13:30) Ashike pefimbo eshi omalongelokalunga aeshe oipupulu taa ka kala a hanaunwa po, oshiwana shaKalunga otashi ka monika sha fa shi li monhele ihe “nohotekuma noiidilifo noivelo,” na Satana ota ka diladila kutya oyo omhito iwa noku shi ponokela. Satana ota ka xwaxwameka omatangakwaita aye makolokoshi a ponokele oshikando shaxuuninwa ovayambididi vOuhamba.

13. Ongahelipi Jehova ta ka kondjela oshiwana shaye?

13 Hesekiel okwa hokolola mexunganeko laye osho tashi ka ningwa po. Okwa popya shi na sha naGog a ti: “Ove to ka dja mo monhele yoye koxulo yokunoorde, oove noiwana ihapu pamwe naave, vo aveshe ovalondi veenghambe, eemhunga dinene nomatanga e neenghono. Ndee ove oto ka totela oshiwana shange . . . ngaashi oshilemo okuuvika oshilongo.” (Hes. 38:15, 16) Jehova ote ke linyenga ngahelipi keponokelo olo tali ka kala la fa itali dulu okwiiwa moshipala? Okwa ti: ‘Oupyuhandu wange otau ka xwama momayulu ange, nohandi ka ifana eongamukonda loku mu lwifa.’ (Hes. 38:18, 21; lesha Sakaria 2:8, yelekanifa no-NW.) Jehova ota ka kondjela ovapiya vaye vokombada yedu, naasho osho tashi ka kala oita yaHarmagedon.

14, 15. Oshiningwanima shimwe shilipi vali tashi ka ningwa lwopokati opo shimha Satana a hovele eponokelo laye laxuuninwa?

14 Fimbo inatu ka kundafana kombinga yanghee Jehova ta ka kondjela oshiwana shaye pefimbo loita yaHarmagedon, natu ka kundafaneni tete kombinga yoshiningwanima shimwe shididilikwedi. Oshiningwanima osho otashi ka ningwa lwopokati opo shimha ashike Satana a hovele neponokelo laye laxuuninwa, ofimbo Jehova ina eta oita yaHarmagedon. Ngaashi sha tumbulwa mokatendo 11, oshiningwanima osho shitivali osho okwoongelwa kwoshixupe shovavaekwa.

15 Okwoongelwa kwovavaekwa. Mateus naMarkus ova shanga eendjovo daJesus di na sha ‘novahoololwa,’ Ovakriste ovavaekwa nomhepo, di li oshitukulwa shoiningwanima oyo tai ka ningwa ofimbo Harmagedon ine uya. (Tala okatendo 7.) Jesus okwe lipopya ye mwene e li Ohamba e shi a xunganeka ta ti: “Ndele Ye ota tumu ovaengeli vaye, ndee tava ongele ovahoololwa vaye okeemhepo dokeembinga nhe okexulilo ledu fiyo okexulilo leulu.” (Mark. 13:27; Mat. 24:31) Jesus okwa li ta ulike kokwoongelwa kulipi po? Ka li ta popi shi na sha nokudidilikwa kwaxuuninwa kwoshixupe shOvakriste ovavaekwa, oko taku ka ningwa fimbo oudjuu munene inau hovela. (Eh. 7:1-3) Ponhele yaasho, Jesus okwa li ta popi kombinga yoshiningwanima osho tashi ka ningwa pefimbo loudjuu munene. Onghee hano, osha yela kutya pefimbo lonhumba shimha Satana a hovele okuponokela xuuninwa oshiwana shaKalunga, ovavaekwa ovo tava ka hangwa natango kombada yedu otava ka ongelwa meulu.

16. Ovavaekwa ovanyumunwa otava ka kufa ngahelipi ombinga moita yaHarmagedon?

16 Okwoongelwa oko kwoshixupe shovavaekwa okwa pambafana ngahelipi noshiningwanima osho tashi ka shikula ko, oita yaHarmagedon? Okutala kefimbo opo okwoongelwa taku ka ningwa otashi ulike kutya ovavaekwa aveshe otava ka hangwa va ya meulu ofimbo oita yaKalunga yaHarmagedon inai hovela. Ovapangeli pamwe naKristus 144 000 otava ka pewa eenghonopangelo meulu opo va ka hanaune po “nodibo yoshivela” ovatondi aveshe vOuhamba waKalunga. (Eh. 2:26, 27) Opo nee, ovavaekwa ovo ovanyumunwa pamwe novaengeli ovanaenghono, otava ka shikula Kristus, Ohamba oyo i li Omukwaita, eshi tai ka lwifa ‘omatanga e neenghono’ ovatondi, oo taa ka kala a hala okuhanauna po oshiwana shaJehova. (Hes. 38:15) Shimha ovatondi ovo ovakwanyanya va tameke okuponoka, yo oita yaHarmagedon oya tameka osho. — Eh. 16:16.

Oshitukulwa shaxuuninwa shoudjuu munene

Okuhovela kwoita yaHarmagedon!

17. PuHarmagedon, oshike tashi ka ningilwa ovo va tokolwa ve li ‘oikombo’?

17 Ehanauno. Oita yaHarmagedon oyo tai ka kala oshitukulwa shaxuuninwa shoudjuu munene. Pefimbo opo, Jesus ota ka longa vali oshilonga sha wedwa po. Kakele kokukala e li Omutokoli ‘woiwana aishe,’ ota ka hanauna po yo oiwana, sha hala okutya, aveshe ovo a li a tokola kutya ove li ‘oikombo.’ (Mat. 25:32, 33) Ohamba yetu otai ka ‘denga oiwana neongamukonda la twa.’ Aveshe ovo va fa oikombo, okudja ngoo ‘keehamba fiyo okovapika,’ otava ka ‘handukilwa fiyo alushe,’ ile tu tye, tava ka hanaunwa po filufilu. — Eh. 19:15, 18; Mat. 25:46.

18. (a) Ponhele yokuhanaunwa po, oshike tashi ka ningilwa ovo va tokolwa ve li “eedi”? (b) Jesus ota ka manifa ngahelipi efindano laye?

18 Ovo Jesus a tokola ve li “eedi” itava ka kala tuu ovanelao! Ponhele yokuhanaunwa po hanga ketangakwaita linene laavo tava faafanifwa “noikombo,” olo tali wilikwa kuSatana, “ongudu inene” yeedi odo tadi ka kala da fa dihe li meameno otai ka xupa momake ovatondi notai ‘ka xupa moudjuu munene.’ (Eh. 7:9, 14, yelekanifa no-NW.) Konima eshi Jesus a findana nokwa xulifa po ovatondi vopanhu aveshe vOuhamba waKalunga, ota ka umbila Satana neendemoni daye mombwili, omo tava ka kala oule womido eyovi ve li monghalo yokuhalonga sha, va fa va fya. — Lesha Ehololo 6:2; 20:1-3.

Nghee tu na okulilongekida

19, 20. Ongahelipi hatu dulu okutula moilonga Jesaja 26:20 nosho yo 30:21?

19 Ongahelipi hatu dulu okulilongekidila oiningwanima ihalukifa oyo twa teelela? Omido da dja ko, Oshungonangelo oya ti: “Exupifo [otali] ka kala le likolelela kokudulika.” Omolwashike hatu tile ngaho? Enyamukulo otali hangwa melondwelo olo Jehova a li a pa Ovajuda ovo va li moukwatwa muBabilon shonale. Jehova okwa li a xunganeka kutya Babilon otashi ka findwa, ndele mbela oshiwana shaye osha li shi na okuninga po shike opo shi lilongekidile oshiningwanima osho? Jehova okwa tile: “Hano oove, oshiwana shange, liidilila monduda yoye, u ka hondame okafimbo kanini, fimbo oupyuhandu tau pitilile po.” (Jes. 26:20) Didilika kutya oityalonga movelishe oyo: “liidilila” nosho yo “ka hondame,” aishe oya popiwa i li molupe lelombwelo. Ovajuda ovo va li va dulika kelombwelo olo ova li va kala momaumbo avo, vaha ponokelwe kovakwaita ovafindani ovo va li momapandavanda. Onghee hano, exupifo lavo ola li le likolelela kokudulika komalombwelo aJehova. *

20 Oshike hatu lihongo mo moshinima osho? Ngaashi ashike ovapiya vaKalunga vopefimbo lonale, okuxupa kwetu moiningwanima oyo tai ke uya otaku ka kala kwe likolelela kokudulika kwetu komalombwelo aJehova. (Jes. 30:21) Omalombwelo oo ohatu a pewa okupitila meongalo. Onghee hano, otwa hala okukala hatu dulika tashi di komutima kewiliko olo hatu pewa. (1 Joh. 5:3) Ngeenge otwa kala hatu ningi ngaho paife, otashi ka kala shipu kufye okudulika nehalo liwa monakwiiwa, nokungaho, ohatu ka amenwa kuTate yetu, Jehova, nokOhamba yetu, Jesus. (Sef. 2:3) Ngeenge otwa amenwa kuKalunga, ohatu ka kala tu na omhito yokumona nghee Ouhamba waye tau hanauna po filufilu ovatondi vao. Osho itashi ka kala tuu oshiningwanima shihe fi kudimbuwa!

^ okat. 6 Oshi li pandunge okufika pexulifodiladilo kutya ehanauno ‘laBabilon Shinene’ otali ulike unene tuu kehanauno lomahangano opalongelokalunga, ndele hakehanauno loilyo aishe yomalongelokalunga oo. Nomolwaasho, oilyo imwe yaBabilon otai ka xupa pehanauno olo, noshi na oupu ovanhu ovo va tya ngaho tave ke likala moipafi kutya vo kave fi oilyo yaBabilon, ngaashi sha ulikwa muSakaria 13:4-6.

^ okat. 19 Opo u mone ouyelele muhapu, tala embo Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind I, epandja 282-283.