Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 21

Mmušo wa Modimo o Fediša Manaba a Wona

Mmušo wa Modimo o Fediša Manaba a Wona

MOKOTABA WA KGAOLO YE

Ditiragalo tše di lebišago ntweng ya Haramagedone

1, 2. (a) Ke’ng seo se bontšhago gore Kgoši ya rena e be e dutše e buša ga e sa le go tloga ka 1914? (b) Re tlo ahlaahla’ng kgaolong ye?

E BILE mo go matlafatšago tumelo go ahlaahla seo Mmušo wa Modimo o šetšego o se dirile gare ga manaba a wona. (Ps. 110:2) Kgoši ya rena e kgobokeditše lešaba la batho bao ba dirago boboledi ka go rata. E hlwekišitše balatedi ba yona gotee le go ba sekiša moyeng le boitshwarong. Le gona go sa šetšwe maiteko ka moka a manaba a Mmušo wa Modimo a go leka go re aroganya, lehono re thabela botee lefaseng ka bophara. Dilo tše le tše dingwe tše dintši tšeo Mmušo wa Modimo o di fihleletšego tšeo re di ahlaahlilego di nea bohlatse bjo matla bja gore Kgoši ya rena e be e dutše e buša gare ga manaba a Mmušo wo ga e sa le go tloga ka 1914.

2 Kgauswinyane Mmušo wo o tlo dira dilo tše di makatšago le go feta. O tlo ‘tla’ gomme wa ‘pšhatlaganya manaba a wona wa a fediša.’ (Mat. 6:10; Dan. 2:44) Eupša pele nako yeo e ka fihla, go tlo direga ditiragalo tše dingwe tša bohlokwa. Ditiragalo tšeo ke dife? Diporofeto tše mmalwa tša Beibele di araba potšišo ye. Anke re ahlaahleng tše dingwe tša diporofeto tšeo go bona gore ke ditiragalo dife tšeo di tlago go direga kgauswinyane.

Seo se Tlago go Direga Pele ga “Tshenyego ya Tšhoganyetšo”

3. Ke tiragalo efe ya pele yeo re e letilego?

3 Kgoeletšo ya gore go na le khutšo. Ge moapostola Paulo a be a ngwalela Bathesalonika, o ile a hlalosa tiragalo ya pele yeo re e letilego. (Bala 1 Bathesalonika 5:2, 3.) Lengwalong le Paulo o bolela ka “letšatši la Jehofa,” leo le tlago go thoma ge go hlaselwa “Babilona o Mogolo.” (Kut. 17:5) Lega go le bjalo, pele ga ge letšatši la Jehofa le ka thoma, ditšhaba di tla be di re: “Go na le khutšo le polokego”! Mantšu a a ka ba a šupa kgoeletšong yeo e tla diregago ka nako e tee goba go dikgoeletšo tšeo di tla diregago ka go latelana. Na baetapele ba bodumedi ba tla tšea karolo kgoeletšong ye? Ka ge le bona e le karolo ya lefase, mohlomongwe ba tla tlatša ditšhaba ge di tla be di re: “Go khutšo!” (Jer. 6:14; 23:16, 17; Kut. 17:1, 2) Kgoeletšo ye ya gore go na le khutšo le polokego e tla swaya gore letšatši la Jehofa le kgauswi le go thoma. Manaba a Mmušo wa Modimo ‘a ka se ke a phonyokga le gatee.’

4. Re holwa bjang ke go kwešiša seo se bolelwago ke boporofeta bja Paulo bja mabapi le kgoeletšo ya khutšo le polokego?

4 Go kwešiša seo se bolelwago ke boporofeta bjo go re hola bjang? Paulo o re: “Ga le leswiswing moo letšatši leo le tla le fihlelago bjalo ka ge le be le tla fihlela mahodu.” (1 Bathes. 5:3, 4) Ka go se swane le batho ba lefase, re a tseba gore ditiragalo tša lehono di tlo feleletša kae. Eupša boporofeta bjo bja mabapi le khutšo le polokego bo tlo phethagala bjang? Re swanetše go leta gore re tle re bone seo se tlago go direga. Ka gona, “anke re duleng re phafogile gomme re dule re hlaphogetšwe monaganong.”—1 Bathes. 5:6; Tsef. 3:8.

Masetlapelo a Magolo a a Thoma

5. Ke tiragalo efe yeo e tlago go thoma “masetlapelo a magolo”?

5 Go hlaselwa ga bodumedi. Gopola gore Paulo o ngwadile gore: “Nakong ya ge batho ba re: ‘Go na le khutšo le polokego,’ ke moo tshenyego ya tšhoganyetšo e tla ba welago gateetee.” Go etša ge legadima le latelwa ke modumo o mogolo, ka mo go swanago kgoeletšo ya gore “Go na le khutšo le polokego” gateetee e tla latelwa ke “tshenyego ya tšhoganyetšo.” Go tlo fedišwa’ng? Sa pele, go tlo fedišwa “Babilona o Mogolo,” e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka, yeo gape e tsebjago e le “mogweba-ka-mmele.” (Kut. 17:5, 6, 15) Go fedišwa mo ga Bojakane le mekgatlo e mengwe ka moka ya bodumedi bja maaka e tla ba mathomo a “masetlapelo a magolo.” (Mat. 24:21; 2 Bathes. 2:8) Ba bantši ba tlo makatšwa ke tiragalo ye. Ka baka la’ng? Ka gobane go ba go fihla ka nako yeo, mogweba-ka-mmele yo o tla be a nagana gore ke yena “kgošigadi” yeo e ka se tsogego e ‘bone tlhokofalo’ goba e fedišitšwe. Eupša gateetee o tla lemoga gore o be a iphora. O tla fedišwa kapejana, bjalo ka ge eka ke “ka letšatši letee.”—Kut. 18:7, 8.

6. Ke bomang goba ke eng seo se tlago go hlasela “Babilona o Mogolo”?

6 Ke bomang goba ke eng seo se tlago go hlasela “Babilona o Mogolo”? Ke “sebata” seo se nago le “dinaka tše lesome.” Puku ya Kutollo e bontšha gore sebata se ke Ditšhaba tše Kopanego (United Nations [UN]). Dinaka tše lesome di emela mebušo ka moka ya gona bjale ya dipolotiki yeo e thekgago “sebata [se] sa mmala o mohwibiduhwibidu.” (Kut. 17:3, 5, 11, 12) Tlhaselo yeo e tla ba e kgolo gakaaka’ng? Ditšhaba tša UN di tla hula mahumo a mogweba-ka-mmele yo, tša mo ja gomme “tša mo fiša ka mo go feletšego.”—Bala Kutollo 17:16. *

7. Mantšu a Jesu ao a begilwego go Mateo 24:21, 22 a ile a phethagala bjang lekgolong la pele la nywaga C.E., gona a tla phethagala bjang nakong e tlago?

7 Go fokotšwa ga matšatši. Kgoši ya rena e utolotše seo se tlago go direga ge Babilona o Mogolo e hlaselwa. Jesu o itše: “Ka baka la bakgethwa, matšatši ao a tla fokotšwa.” (Bala Mateo 24:21, 22.) Mantšu a a Jesu a ile a phethagala ka tekanyo e nyenyane ka 66 C.E. ge Jehofa a be a “fokotša” matšatši a ge madira a Baroma a hlasela Jerusalema. (Mar. 13:20) Seo se ile sa thuša Bakriste ba kua Jerusalema le Judea gore ba phologe. Ka gona go tla direga’ng lefaseng ka bophara nakong ya masetlapelo a magolo ao a tlago? Jehofa o tla diriša Kgoši ya rena go “fokotša” matšatši a ge Ditšhaba tše Kopanego di tla be di hlasela bodumedi e le gore bodumedi bja therešo bo se ke bja fedišwa gotee le bja maaka. Ka gona, ge mekgatlo ka moka ya bodumedi bja maaka e tla ba e fedišitšwe, go tla ba go šetše feela bodumedi botee bja therešo. (Ps. 96:5) Ga bjale anke re ahlaahleng seo se tlago go direga ka morago ga ge karolo ye ya masetlapelo a magolo e fetile.

Ditiragalo Tšeo di Lebišago Ntweng ya Haramagedone

8, 9. Jesu a ka ba a be a bolela ka ditiragalo dife, gona batho ba tla arabela bjang go seo ba tla bego ba se bona?

8 Boporofeta bja Jesu bja mabapi le mehla ya bofelo bo bontšha gore go tla direga ditiragalo tše mmalwa tše bohlokwa nakong yeo e lebišago ntweng ya Haramagedone. Ditiragalo tša pele tše pedi tšeo re tlago go di ahlaahla di boletšwe Ebangeding ya Mateo, ya Mareka le ya Luka.—Bala Mateo 24:29-31; Mar. 13:23-27; Luka 21:25-28.

9 Ditiragalo tše di makatšago legodimong. Jesu o boletše e sa le pele gore: “Letšatši le tla swifala, kgwedi ya se ntšhe seetša sa yona, dinaledi tša wa legodimong.” Ga go pelaelo gore batho ba ka se sa nyaka seetša goba tlhahlo go baetapele ba bodumedi—ba tla be ba se sa tsebja e le baetapele ba bodumedi. Na Jesu o be a bolela le ka ditiragalo tše di makatšago tša kgonthe tšeo di tlago go bonagala magodimong? Mohlomongwe. (Jes. 13:9-11; Joele 2:1, 30, 31) Batho ba tla arabela bjang go seo ba tla bego ba se bona? Ba tla ba ‘tlalelong’ ka baka la go se “tsebe tsela ya go tšwa” goba seo ba ka se dirago. (Luka 21:25; Tsef. 1:17) Ee, manaba a Mmušo wa Modimo—go tloga ka ‘dikgoši go ya go bahlanka’—a tla “idibala ka baka la poifo le go letela dilo tše di [tlago]” gomme a tla nyaka mo a ka tšhabelago gona. Lega go le bjalo, a ka se hwetše lefelo leo a ka tšhabelago bogale bja Kgoši ya rena.—Luka 21:26; 23:30; Kut. 6:15-17.

10. Jesu o tla tliša kahlolo efe, gomme bathekgi ba Mmušo wa Modimo le baganetši ba wona ba tla arabela bjang?

10 Go tlišwa ga kahlolo. Ka nako yeo, manaba ka moka a Mmušo wa Modimo a tla gapeletšega go bogela tiragalo yeo e tla dirago gore a be tlalelong le go feta. Jesu o re: “[A] tla bona Morwa wa motho a etla ka maru ka matla a magolo le letago.” (Mar. 13:26) Go bontšhwa mo ga matla ka tsela e kgolo kudu go tla bontšha gore Jesu o tlišitše kahlolo. Karolong e nngwe ya boporofeta bjo bja mabapi le mehla ya bofelo, Jesu o hlalosa ditaba ka botlalo mabapi le kahlolo yeo e tlago go phethwa ka nako yeo. Re hwetša ditaba tšeo seswantšhong sa dinku le dipudi. (Bala Mateo 25:31-33, 46.) Bathekgi ba botegago ba Mmušo wa Modimo ba tla ahlolwa gore ke “dinku” gomme ba tla ‘emišetša dihlogo tša bona godimo,’ ka ge ba tla be ba lemoga gore “topollo ya [bona] e a batamela.” (Luka 21:28) Lega go le bjalo, baganetši ba Mmušo wa Modimo ba tla ahlolwa gore ke “dipudi” gomme ba tla “itshetla dihuba [ba] nyamile,” ka ge ba tla be ba lemoga gore ba letetšwe ke go “fedišetšwa sa ruri.”—Mat. 24:30; Kut. 1:7.

11. Re swanetše go gopola’ng ge re dutše re ahlaahla ditiragalo tša nakong e tlago?

11 Ka morago ga gore Jesu a ahlole “ditšhaba ka moka,” go sa tlo direga ditiragalo tše mmalwa tša bohlokwa pele ntwa ya Haramagedone e ka thoma. (Mat. 25:32) Re tlo ahlaahla tše pedi tša ditiragalo tšeo, e lego tlhaselo ya Gogo le go kgoboketšwa ga batlotšwa. Ge re dutše re ahlaahla ditiragalo tšeo tše pedi, re swanetše go gopola gore Lentšu la Modimo ga le re botše nako ya maleba yeo ditiragalo tše di tlago go direga ka yona. Ge e le gabotse, go bonagala eka tiragalo e nngwe e tla thoma ge e nngwe e sa dutše e tšwela pele.

12. Sathane o tla hlasela bjang bathekgi ba Mmušo wa Modimo?

12 Tlhaselo ya mafelelo. Gogo wa Magogo o tla hlasela mašaledi a batlotšwa le badirišanigotee le bona ba dinku tše dingwe. (Bala Hesekiele 38:2, 11.) Ge Sathane a tla be a hlasela Mmušo wo e lego kgale o buša, seo e tla ba karolo ya mafelelo ya ntwa yeo a bego a dutše a e lwa le mašaledi a batlotšwa ga e sa le a rakwa legodimong. (Kut. 12:7-9, 17) Sathane o be a dutše a leka go lwantšha mašaledi a gore a se atlege moyeng eupša a palelwa, kudukudu ga e sa le go tloga ge mašaledi ao a be a thoma go kgobokeletšwa ka phuthegong e tsošološitšwego ya Bokriste. (Mat. 13:30) Lega go le bjalo, ge mekgatlo ka moka ya bodumedi bja maaka e tla ba e fedišitšwe gomme go bonagala eka batho ba Modimo ba dutše “mo go sego morako, mapheko le mejako,” Sathane o tla bona a bulegetšwe ke sebaka se sebotse sa go ba hlasela. O tla tutueletša madira a gagwe a kgopo gore a dire selo se sengwe le se sengwe go hlasela bathekgi ba Mmušo wa Modimo.

13. Jehofa o tla tsena bjang ditaba gare gore a lwele batho ba gagwe?

13 Hesekiele o hlalosa seo se tlago go direga. Boporofeta bja gagwe bo bolela mabapi le Gogo gore: “O tla tla o etšwa lefelong la gago ka leboaboa, wena le meraforafo, ka moka ga yona e nametše dipere, e le phuthego e kgolo, gaešita le madira a mantšintši. Batho ba ka . . . o tla ba tsogela matla go etša maru a khupeditšego naga.” (Hesek. 38:15, 16) Jehofa o tla arabela bjang tlhaselong ye yeo e bonagalago e ka se thibelwe? Jehofa o re: “Pefelo ya ka e tla bonagala sefahlegong sa ka. Ke tla mmiletša tšhoša.” (Hesek. 38:18, 21; bala Sakaria 2:8.) Jehofa o tla tsena ditaba gare gore a lwele bahlanka ba gagwe mo lefaseng. O tla tsena ditaba gare ka ntwa ya Haramagedone.

14, 15. Ke tiragalo efe e nngwe yeo e tlago go direga nakong e itšego ka morago ga go thoma ga tlhaselo ya mafelelo ya Sathane?

14 Pele re ahlaahla kamoo Jehofa a tlago go lwela batho ba gagwe nakong ya ntwa ya Haramagedone, anke re emeng ganyenyane gomme re ahlaahleng tiragalo e nngwe ya bohlokwa. Tiragalo yeo e tla direga nakong e itšego magareng ga go thoma ga tlhaselo ya mafelelo ya Sathane le ge Jehofa a thoma go tsena ditaba gare ka Haramagedone. Go etša ge go boletšwe go serapa 11, tiragalo yeo ya bobedi ke go kgoboketšwa ga mašaledi a batlotšwa.

15 Go kgoboketšwa ga batlotšwa. Mateo le Mareka ba begile mantšu a Jesu a mabapi le “bakgethwa,” e lego Bakriste bao ba tloditšwego ka moya, gore ba tla ba karolo ya ditiragalo tšeo di tlago go direga pele Haramagedone e thoma. (Bona serapa 7.) Ge Jesu a be a bolela ka yena e šetše e le Kgoši, o porofetile gore: “Ke moka o tla roma barongwa gomme ba tla kgoboketša bakgethwa ba gagwe go tšwa mathokong a mane, go tloga pheletšong ya lefase go ya pheletšong ya legodimo.” (Mar. 13:27; Mat. 24:31) Jesu o bolela ka go kgoboketša gofe mo? Ga a bolele ka go swaiwa ga mafelelo ga mašaledi a Bakriste ba tloditšwego, moo go tlago go direga pejana ga ge masetlapelo a magolo a ka thoma. (Kut. 7:1-3) Go e na le moo, Jesu mo o bolela ka tiragalo yeo e tlago go direga nakong ya masetlapelo a magolo ao a tlago. Ka go re’alo, mohlomongwe nakong e itšego ka morago ga go thoma ga tlhaselo ya mafelelo ya Sathane bathong ba Modimo, batlotšwa bao ba tla bego ba sa le mo lefaseng ba tla kgobokeletšwa legodimong.

16. Batlotšwa bao ba tsošeditšwego legodimong ba tlo kgatha tema efe ntweng ya Haramagedone?

16 Go kgoboketšwa mo ga mašaledi a batlotšwa go tswalana bjang le tiragalo yeo e tlago go direga ka morago ga moo, e lego ntwa ya Haramagedone? Nako ya go kgobokeletšwa ga mašaledi legodimong e bontšha gore batlotšwa ka moka ba tla be ba le legodimong pele ntwa ya Modimo ya Haramagedone e thoma. Kua legodimong, babušigotee le Kriste ba 144 000 ba tla newa matla a go šoma gotee le Jesu ge a tla be a diriša “molamo wa tšhipi” go fediša manaba ka moka a Mmušo wa Modimo. (Kut. 2:26, 27) Ke moka, batlotšwa ba bao ba tsošeditšwego legodimong gotee le barongwa ba matla ba tla latela Kriste, yena Kgoši ya Mohlabani, ge a tla be a eya go hlasela “madira a mantšintši” a manaba ao a tla bego a le kgauswi le go hlasela batho ba Jehofa. (Hesek. 38:15) Ge tlhaselo yeo e šoro e direga, e tla ba e le ge go thomile ntwa ya Haramagedone!—Kut. 16:16.

Mafelelo a Masetlapelo a Magolo

Ntwa ya Haramagedone e a thoma!

17. Go tla direga’ng ka “dipudi” nakong ya Haramagedone?

17 Go phethwa ga kahlolo. Masetlapelo a magolo a tla felela ka ntwa ya Haramagedone. Ka nako yeo, Jesu o tla phetha boikarabelo bjo bongwe. Ka ntle le go ba Moahlodi wa “ditšhaba ka moka,” o tla ba Mofediši wa ditšhaba—ke gore, batho ka moka bao pejana a ilego a ba ahlola ka gore ke “dipudi.” (Mat. 25:32, 33) Kgoši ya rena e tla ‘otla ditšhaba’ ka “tšhoša e telele e bogale.” Ee, bohle bao ba swanago le dipudi—go tloga ka “dikgoši” go fihla ka “bahlanka”—“ba tla fedišetšwa sa ruri.”—Kut. 19:15, 18; Mat. 25:46.

18. (a) Maemo a tla fetoga bjang bakeng sa “dinku”? (b) Jesu o tla feleletša phenyo ya gagwe bjang?

18 Ruri maemo a tla be a fetogile bakeng sa bao Jesu a ba ahlotšego e le “dinku”! Go e na le go ba kotsing ya go gatakelwa ke mašabašaba a Sathane a “dipudi,” “lešaba le legolo” la “dinku” tšeo di bego di bonagala di ka se kgone go itwela le tla phologa tlhaselo ya manaba a lona gomme la “[tšwa] masetlapelong a magolo.” (Kut. 7:9, 14) Ke moka, ka morago ga ge Jesu a fentše manaba ka moka a Mmušo wa Modimo le go a fediša, o tlo lahlela Sathane le batemona ba gagwe ka sekoting. Ba tla dula moo nywaga e sekete go le bjalo ka ge eka ba hwile, ba ka se kgone go dira selo.—Bala Kutollo 6:2; 20:1-3.

Kamoo re ka Itokišeletšago Ditiragalo tše

19, 20. Re ka diriša bjang thuto yeo e lego mantšung a Jesaya 26:20 le 30:21?

19 Re ka itokišeletša bjang bakeng sa ditiragalo tše tšeo di boifišago tše di tlago? Nywageng e mmalwa e fetilego, Morokami o mongwe o ile wa re: “Go phologa go tla ithekga ka go kwa.” Ka baka la’ng? Re hwetša karabo temošong yeo Jehofa a ilego a e nea mathopša a Bajuda ao a bego a dula Babilona ya bogologolo. Jehofa o be a boletše e sa le pele gore Babilona e be e tla fenywa, eupša batho ba Modimo ba be ba swanetše go dira’ng gore ba itokišeletše tiragalo yeo? Jehofa o itše: “Sepelang batho ba ka, le tsene diphapošing tša lena tša ka gare le tswalele mejako ya lena. Ikuteng ka nakonyana go fihla kgalefo e feta.” (Jes. 26:20) Ela hloko madiri a temaneng ye ao a rego: “sepelang,” “le tsene,” “le tswalele” le “ikuteng”—ka moka ga ona a laela gore go dirwe selo se itšego; ke ditaelo. Bajuda bao ba kwelego ditaelo tšeo ba be ba tla dula ka dintlong tša bona, ba tšhabela madira a Bababilona ao a tla bego a fediša motse. Ka go re’alo, go phologa ga bona go be go ithekgile ka go kwa ditaelo tša Jehofa. *

20 Re ithuta’ng go se? Go etša bahlanka bao ba Modimo ba bogologolo, go phologa ga rena ditiragalo tše di tlago go tla ithekga ka gore re kwe ditaelo tša Jehofa. (Jes. 30:21) Re hwetša ditaelo tše bjalo ka phuthegong. Ka go re’alo, re nyaka go kwa ka dipelo ka moka tlhahlo yeo re e hwetšago. (1 Joh. 5:3) Ge re ka dira bjalo lehono, re tla tla re kgona go kwa ka dipelo ka moka le nakong e tlago gomme ra hwetša tšhireletšo ya Tatago rena e lego Jehofa, le Kgoši ya rena Jesu. (Tsef. 2:3) Tšhireletšo yeo ya Modimo e tla dira gore re tle re bone ge Mmušo wa Modimo o fediša manaba a wona ka mo go feletšego. Ruri yeo e tla ba tiragalo e sa lebalegego!

^ par. 6 Go bonagala e le mo go kwagalago go phetha ka gore go fedišwa ga “Babilona o Mogolo” go šupa kudu go go fedišwa ga mekgatlo ya bodumedi, e sego go go bolawa ga batho ka moka bao ba tsenago dikereke. Ka baka leo, batho ba bantši bao e bego e le ditho tša Babilona ba tla phologa phedišo yeo, gomme mohlomongwe ke ka nako yeo moo ba tlago go leka go emela kgole le bodumedi, go etša ge go bontšhitšwe go Sakaria 13:4-6.

^ par. 19 Ge o nyaka tsebišo e oketšegilego, bala puku ya Boporofeta bja Jesaya—Seetša Bakeng sa Batho ka Moka I, matlakala 282-283.