Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

DONGO 8

Ndutu e kweledi te̱ bińo̱

Ndutu e kweledi te̱ bińo̱

‘Lo me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱, to̱na tatan lo makusano̱ son a ndutu o ńai na ńai a kekise̱, kana yangame̱nno̱ be̱ nika.’1 Petro 1:6

To̱ e be̱ nde ná we o bola me̱se̱ na me̱se̱ ná diba lo̱ngo̱ na ndabo ango̱ ńa mbia ba be̱ bonam, mbeu a ńolo ńepańpań ńena e bola ná e be̱ wa ndutu o tika be̱ muńe̱nge̱. (Mulangwedi 9:11) Loba lasu la ndolo di mongwane̱ biso̱ o ponda ndutu. O we̱le̱ te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mabupe̱ o ebolo, wa na ndabo ango̱ ńa mbia lo me̱nde̱ buka mikekisan, to̱ lo be̱ nde o njika bete̱medi ba bobe.

1 PITE̱ NA YEHOVA

NJE BIBE̱L E MAKWALANO̱: “Bambe̱le̱ mo̱ mutaka mańu mwe̱se̱, ebanja a mombwea bińo̱.” (1 Petro 5:7) O si dimbea to̱ buńa ná seto̱ Loba nde e njo̱m a mikekisan mo̱ngo̱. (Yakobo 1:13) O sisedi te̱ mo̱ be̱be̱, a me̱nde̱ jongwane̱ wa o mbad’a bwam ni buki ye̱se̱. (Yesaya 41:10) “Tele̱ye̱ mo̱ milema mańu me̱se̱.”Myenge 62:9.

O me̱nde̱ pe̱ kusa lo̱ko̱mea yete̱na o ko̱lo̱ngo̱ne̱ langa na jokwa Bibe̱l ango̱ buńa te̱. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ nu “nu malo̱ko̱me̱ye̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱.” (2 Korinto 1:3, 4; Roma 15:4) A kakan ná a mabola wa “musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱.”Filipi 4:6, 7, 13.

NJE WENO̱ NÁ O BOLA:

  • Kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa ná o be̱ pī, o duteye pe̱ bwam

  • Dutea o mambo me̱se̱ moto eno̱ ná a bola, nde o po̱se di lena le bwam buka me̱se̱ weno̱ ná o bola

2 OMBWEA WAME̱NE̱ NA NDABO ANGO̱ ŃA MBIA

NJE BIBE̱L E MAKWALANO̱: “Mulema ma nuso̱ṅtan mu masombwa dibie̱, toi la bajangwa di si mawo̱lo̱ o pulise̱ mo̱.” (Minia 18:15) Bola ná o bie nje ye̱se̱ wangame̱nno̱ bia. Wasa bia nje belongi ba ndabo ango̱ ńa mbia be be̱nno̱ ńo̱ngi. Kwalisane̱ babo̱. Lambe̱ye̱ babo̱ toi.Minia 20:5.

Nje bola yete̱na ńandolo mō̱ a wedi e? O si bwa bo̱ngo̱ o jea mbembe. O̱nge̱le̱ ná Yesu pe̱ ‘a kom miso̱di.’ (Yohane 11:35; Mulangwedi 3:4) Eyeka wumse̱, nikame̱ne̱ pe̱ na iyo̱ be mweńa. (Mulangwedi 4:6) Ben be̱se̱ be me̱nde̱ ­jongwane̱ ná o si tabilane̱ ke̱ we oteten a ndutu.

NJE WENO̱ NÁ O BOLA:

  • Be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la kwalisane̱ ndabo ango̱ ńa mbia, o s’enge̱le̱ ná ndutu e kweleye bińo̱ nde ná lo bole nika. Nika e me̱nde̱ bola ná ba kwalisane̱ wa na bo̱bise̱ la ńolo ke̱ ndutu ńe̱ne̱ne̱

  • Kwala na ba bena ba kusi ­mulemlem ma ndutu ka wa

3 WASA NÁ O KUSE JONGWANE̱

NJE BIBE̱L E MAKWALANO̱: “Diko̱m la mbale̱ di malee̱le̱ ndolo ponda te̱, di maso̱be̱ pe̱ o ndutu ka munasango.” (Minia 17:17) Mako̱m mo̱ngo̱ ma mapula jongwane̱ wa, nde ponda iwo̱ ba si bi nje bola. O si banga so̱ lan­gwea babo̱ nje o be̱nno̱ ńo̱ngi na mbale̱. (Minia 12:25) Baise̱ ba ba maso̱ṅtane̱ Bibe̱l bwam ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo. Bediedi babu be mawe̱ o Bibe̱l bena ­bongwane̱ wa.Yakobo 5:14.

O me̱nde̱ kusa jongwane̱ yete̱na o mukea ponda na ponda te̱ o mako̱to̱ne̱ na ba bena ba dube̱ Loba na mbale̱ ba lakisane̱ pe̱ makaki mao. Jongwane̱ la ba bena ba be̱n ńo̱ngi ná bembe̱ babo̱ di me̱nde̱ wanea wa lo̱ko̱mea dinde̱ne̱. Kwalisane̱ babo̱ ońola dube̱ lo̱ngo̱, bīse̱ pe̱ babo̱ makaki ma Yehova. Walame̱ne̱ o jongwane̱ bape̱pe̱, o si panda pe̱ to̱ na ba bato̱ndi wa, ba mombweye̱ pe̱ wa.—Minia 18:1; 1 Korinto 15:58.

NJE WENO̱ NÁ O BOLA:

  • Kwalisane̱ diko̱m lo̱ngo̱ la batabata, ese̱le̱ pe̱ ná ongwane̱ wa

  • Langwa na te̱ite̱i nje ye ńo̱ng’ango̱, o be̱ pe̱ mbale̱