Elizabeta bo kmalu rodila. Že tri mesece je pri njej njena sorodnica Marija. Sedaj pa je prišel čas, da se Marija poslovi in odpravi na dolgo pot proti severu, domov v Nazaret. Čez približno šest mesecev bo tudi sama rodila sina.

Kmalu po Marijinem odhodu Elizabeta rodi. Porod je uspešen, Elizabeta in njen otrok se dobro počutita, kar je razlog za veliko veselje! Ko Elizabeta pokaže svojega sinčka sosedom in sorodnikom, se vsi skupaj veselijo.

Po Postavi, ki jo je Bog dal Izraelcem, je moral biti novorojenček moškega spola osmi dan po rojstvu obrezan in takrat je tudi dobil ime. (3. Mojzesova 12:2, 3) Nekateri menijo, da mora Zaharijev sin dobiti ime po svojem očetu. Toda Elizabeta reče: »Ne! Ime mu bo Janez.« (Luka 1:60) Spomnimo se, da je angel Gabriel rekel, naj temu otroku dajo ime Janez.

Sosedje in sorodniki temu ugovarjajo z besedami: »Nikomur od tvojih sorodnikov ni tako ime.« (Luka 1:61) S kretnjami vprašajo Zaharija, kako on želi imenovati svojega sina. Zaharija prosi, naj mu dajo deščico, nato nanjo napiše svoj odgovor: »Janez mu je ime.« (Luka 1:63)

Takrat se Zahariju čudežno povrne govor. Morda se spomnite, da je Zaharija to sposobnost izgubil, ker ni verjel temu, kar je rekel angel, namreč da bo Elizabeta rodila sina. Zato so sedaj, ko Zaharija spet govori, njegovi sosedje začudeni in se sprašujejo: »Kaj neki bo iz tega otroka?« (Luka 1:66) V tem, kako je Janez dobil ime, vidijo Jehovovo roko.

Tedaj Zaharija, poln svetega duha, reče: »Slavljen naj bo Jehova, Izraelov Bog, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in ga odrešil. V hiši svojega  služabnika Davida nam je dvignil rog rešitve.« (Luka 1:68, 69) Z »rogom rešitve« meri na Gospoda Jezusa, ki naj bi se še rodil. Po njem, pravi Zaharija, nam bo Bog, »potem ko bomo rešeni iz rok sovražnikov, naklonil prednost, da mu neustrašno opravljamo sveto službo, zvestovdano in pravično pred njim vse naše dni«. (Luka 1:74, 75)

Za svojega sina pa Zaharija napove: »Ti otrok pa se boš imenoval prerok Najvišjega, saj boš šel pred Jehovom, da mu boš pripravil pot, da boš dal njegovemu ljudstvu spoznanje o rešitvi z odpuščanjem njihovih grehov, zaradi najgloblje sočutnosti našega Boga. Ta sočutnost od zgoraj bo kakor svetloba, ki sveti ob zori, in bo razsvetlila te, ki sedijo v temi in smrtni senci, ter bo uspešno usmerila naše noge na pot miru.« (Luka 1:76–79) To je zares spodbudna prerokba!

Zdaj Marija, ki še ni poročena, že prispe domov v Nazaret. Kaj se bo z njo zgodilo, ko se bo videlo, da je noseča?