Po praznovanju pashe spomladi leta 30 n. št. Jezus in njegovi učenci zapustijo Jeruzalem. Vendar ne gredo naravnost na svoje domove v Galilejo. Odpravijo se v judejsko deželo in tam mnogo ljudi krstijo. Podobno delo že dobro leto opravlja Janez Krstnik in nekaj njegovih učencev je še vedno z njim, najverjetneje nekje v jordanski dolini.

Jezus sam nikogar ne krsti – to namreč pod njegovim vodstvom delajo njegovi učenci. V tem obdobju Jezusovega delovanja oba, tako Jezus kot Janez, poučujeta Jude, ki se kesajo svojih grehov proti Božji postavini zavezi. (Apostolska dela 19:4)

Učenci Janeza Krstnika so ljubosumni, zato se glede Jezusa pritožujejo: »Človek [Jezus], ki je bil [. . .] pri tebi, [. . .] ta krščuje in vsi hodijo k njemu.« (Janez 3:26) Toda Janez ni ljubosumen. Veseli se Jezusovega uspeha in želi, da bi se ga veselili tudi njegovi učenci. Janez učence spomni: »Vi sami ste mi priče, da sem rekel: ‚Jaz nisem Kristus, ampak sem bil poslan pred njim.‘« Glede tega jim pove ponazoritev, ki jo lahko vsi razumejo: »Kdor ima nevesto, je ženin. Ženinov prijatelj pa se, ko stoji in posluša ženina, zelo veseli njegovega glasu. Zato je to moje veselje zdaj dopolnjeno.« (Janez 3:28, 29)

Podobno kakor ženinov prijatelj se je Janez pred nekaj meseci veselil, ko je svoje učence seznanil z Jezusom. Nekateri od njih so začeli slediti Jezusu in bodo čez čas maziljeni s svetim duhom. Janez želi, da bi Jezusu začeli slediti tudi njegovi sedanji učenci. Pravzaprav naj bi Janez pripravil pot Kristusovemu delovanju. Sam pojasni: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Janez 3:30)

Neki drug Janez, ki je že postal Jezusov sledilec, je pozneje glede tega, od kod je prišel Jezus, in glede njegove ključne vloge pri rešitvi človeštva napisal: »Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsemi drugimi. [. . .] Oče ljubi Sina in mu je dal vse v roko. Kdor veruje v Sina, ima večno življenje. Kdor pa Sina ne posluša, življenja ne bo videl, temveč ostaja nad njim Božja jeza.« (Janez 3:31, 35, 36) Zares pomembna resnica, ki jo ljudje morajo izvedeti!

Nedolgo zatem, ko Janez govori o tem, da se morata njegova vloga in njegovo delo manjšati, ga da kralj Herod prijeti. Herod se je poročil s Herodiado, ženo svojega polbrata Filipa. Janez to prešuštno dejanje javno razgali, zato ga Herod vrže v ječo. Ko Jezus sliši, da so Janeza prijeli, z učenci zapusti Judejo in se umakne v Galilejo. (Matej 4:12; Marko 1:14)