Jezus in njegovi učenci potujejo na sever proti Galileji. Pomlad je in na poljih je žito že v klasju. Učenci so lačni, zato trgajo klasje in jedo zrnje. Toda ta dan je šabat in farizeji opazujejo to, kar učenci delajo.

Spomnite se, da so nedavno tega nekateri Judje v Jeruzalemu želeli Jezusa ubiti, ker naj bi kršil šabat. Zdaj pa se farizeji pritožujejo nad tem, kar delajo učenci. »Glej! Tvoji učenci delajo to, kar na šabat ni dovoljeno delati.« (Matej 12:2)

Farizeji trdijo, da je to, če kdo trga klasje in mane zrnje med dlanmi, isto kot žetev in mlatev. (2. Mojzesova 34:21) Njihova stroga razlaga tega, kaj šteje za delo, spremeni šabat – dan, ki naj bi bil sicer čas radosti in duhovne okrepitve – v breme. Jezus njihovo napačno stališče ovrže z dvema zgledoma in tako pokaže, da Bog Jehova nikoli ni želel, da bi se Njegov zakon o šabatu uveljavljal na takšen način.

Prvi zgled, ki jim ga Jezus pove, govori o Davidu in njegovih možeh. Ko so bili lačni, so se ustavili pri svetem šotoru in jedli daritvene hlebce. Te hlebce so, potem ko so bili vzeti izpred Jehova in nadomeščeni s svežimi, običajno lahko jedli le duhovniki. Toda David in njegovi možje so jih jedli, vendar glede na okoliščine, v katerih so se znašli, za to niso bili kaznovani. (3. Mojzesova 24:5–9; 1. Samuelova 21:1–6)

Glede drugega zgleda Jezus reče: »Ali niste brali v Postavi, da ob šabatih duhovniki v templju delajo, pa so brez krivde?« S tem misli na  to, da duhovniki tudi na šabat koljejo živali za žrtvovanje in opravljajo druga dela v templju. »Toda pravim vam,« reče Jezus, »da je tu nekaj večjega od templja.« (Matej 12:5, 6; 4. Mojzesova 28:9)

Da bi povedal bistvo vsega tega, zopet opozori na Svete spise: »Če pa bi razumeli, kaj pomeni ‚Usmiljenje hočem, ne pa žrtve‘, ne bi obsojali nedolžnih.« In sklene: »Sin človekov je namreč Gospodar šabata.« S tem ima Jezus v mislih svoje prihodnje miroljubno tisočletno Kraljestvo. (Matej 12:7, 8; Ozej 6:6)

Človeštvo že dolgo trpi v suženjstvu Satanu, kjer so nasilje in vojne na dnevnem redu. Takrat pa, ko bo nastopil veliki šabat in bo vladal Kristus, bo povsem drugače. Kristus nam bo prinesel počitek, po katerem že tako zelo hrepenimo in ga potrebujemo!