Pismouki in farizeji so v nevarnosti, da bi preklinjali svetega duha, ker zanikajo, da Jezus izganja demone z Božjo močjo. Katero stran bodo torej izbrali – Božjo ali Satanovo? Jezus pravi: »Če je vaše drevo dobro, je tudi njegov sad dober, če pa je vaše drevo ničvredno, je tudi njegov sad ničvreden. Drevo se namreč prepozna po sadu.« (Matej 12:33)

Obtožiti Jezusa, da je njegov dobri sad, namreč izganjanje demonov, rezultat njegovega služenja Satanu, je zares nespametno. Jezus je v svojem govoru na gori jasno povedal, da je drevo, če je njegov sad dober, dobro, in ne ničvredno. Kaj potem farizeji s svojim sadom, namreč s svojimi nesmiselnimi obtožbami proti Jezusu, dokazujejo? Da so ničvredni. Jezus jim reče: »Gadja zalega, kako morete govoriti dobro, ko pa ste hudobni? Usta namreč govorijo to, česar je srce polno.« (Matej 7:16, 17; 12:34)

Res je, iz naših besed se da razpoznati, kaj je v našem srcu, in to je temelj za sodbo. Zato Jezus reče: »Pravim vam, da bodo ljudje na sodni dan za vsako izrečeno nekoristno besedo dajali odgovor. Po svojih besedah boš namreč razglašen za pravičnega in po svojih besedah boš obsojen.« (Matej 12:36, 37)

Kljub temu da Jezus opravlja mogočna dela, pa pismouki in farizeji zahtevajo še več: »Učitelj, od tebe bi radi videli kakšno znamenje.« Ne glede na to, ali so Jezusa videli delati čudeže na lastne oči ali ne, pa je veliko očividcev, ki lahko pričajo za njegova dela. Zato lahko Jezus tem judovskim voditeljem reče: »Hudobni in prešuštni rod išče znamenje, toda ne bo mu dano nobeno drugo znamenje razen znamenja preroka Jona.« (Matej 12:38, 39)

Jezus jih glede tega, kaj to pomeni, ne pusti v dvomih. Reče namreč: »Kakor je bil [. . .] Jona v trebuhu velikanske ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči.« Jona je požrla neka velikanska riba, vendar je nato prišel iz nje, kakor bi vstal od mrtvih. Jezus tako zase napove, da bo umrl in bo tretji dan obujen. Ko se to kasneje zgodi, judovski voditelji zavrnejo »znamenje preroka Jona«, saj se nočejo pokesati in spremeniti. (Matej 27:63–66; 28:12–15) V nasprotju z njimi so se »Ninivljani«, potem ko jim je Jona oznanjeval, pokesali. Zato bodo obsodili ta rod. Jezus še reče, da ga bo s svojim zgledom obsodila tudi kraljica iz Sabe. Zelo si je želela slišati modrost kralja Salomona,  in ko jo je slišala, se ji je čudila. Zdaj pa je, kot pove Jezus, »tukaj [. . .] nekdo, ki je večji od Salomona«. (Matej 12:40–42)

Jezus stanje tega hudobnega rodu primerja s stanjem človeka, iz katerega pride nečisti duh. (Matej 12:45) Ker človek nastale praznine ne zapolni z dobrimi rečmi, se hudobni duh vrne s sedmimi še hudobnejšimi duhovi od sebe, in ga obsedejo. Podobno kakor ta človek, iz katerega je prišel nečisti duh, je bil tudi izraelski narod očiščen in prenovljen. Toda narod je zavračal Božje preroke in šel celo tako daleč, da je nasprotoval tistemu, za katerega je bilo jasno, da ima Božjega duha – Jezusu. To kaže, da je narod v mnogo slabšem stanju, kot je bil na začetku.

Ko Jezus še govori, pridejo njegova mati in njegovi bratje ter obstojijo na robu množice. Nekateri, ki sedijo blizu njega, rečejo: »Zunaj stojijo tvoja mati in tvoji bratje in bi te radi videli.« Jezus nato pokaže, da si je s svojimi učenci blizu; ti so mu kakor pravi bratje, sestre in matere. Svojo roko iztegne proti učencem in reče: »Moja mati in moji bratje so ti, ki Božjo besedo slišijo in jo izpolnjujejo.« (Luka 8:20, 21) Ne glede na to, kako dragocena je njegova vez s sorodniki, pa s tem pokaže, da je njegov odnos z učenci še dragocenejši. Občutiti takšno bližino z duhovnimi brati in sestrami, še posebej kadar so drugi do nas in naših dobrih del nezaupljivi oziroma kritični, nam je v veliko osvežitev!