Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 43

Omafaneko e na sha nOuhamba waKalunga

Omafaneko e na sha nOuhamba waKalunga

MATEUS 13:1-53 MARKUS 4:1-34 LUKAS 8:4-18

  • JESUS TA YANDJE OMAFANEKO E NA SHA NOUHAMBA WAKALUNGA

Otashi dulika Jesus a li muKapernaum eshi a li hanyena Ovafarisai. Mefiku olo, Jesus okwa li a dja mo meumbo nokuya kefuta laGalilea olo li li popepi, oko kwa li kwa ongala ongudu yovanhu. Okwa li a londa mowato ndele te i undulile komutunda nokuhovela okuhonga ovanhu kombinga yOuhamba womeulu. Okwa li e shi ninga ta longifa omafaneko ile oipopiwamayele. Ovapwilikini vaye ova li va uda nale oinima ihapu oyo Jesus a li ta popi, naasho osha li she va kwafela opo va ude ko oinima ihapu i na sha nOuhamba.

Tete, Jesus okwa li e va lombwela kombinga yomukuni oo a ka kuna eembuto. Eembuto dimwe oda wila mondjila, noudila ove uya, ndele tave di li po. Dimwe oda wila momamanya, opo pa li pehe na edu lihapu. Omidi odo kada li tadi dulu okuya moule shaashi etango eshi la pita oda kukuta ndele tadi lembe. Natango, dimwe oda wila meeshosholo, ndele tadi fininike oimeno eshi tai mene. Xuuninwa, dimwe oda wila medu liwa. Eembuto odo oda ka dala, “dimwe 100, dimwe 60, nadikwao 30.” — Mateus 13:8.

Mefaneko vali limwe, Jesus okwa li a faafanifa Ouhamba nomulumenhu oo a kuna eembuto. Monghalo oyo, eembuto ohadi kulu kutya nee omulumenhu okwa kofa ile ina kofa. Ashike “ke shii kutya osha enda ngahelipi.” (Markus 4:27) Eembuto odo oda kula kudo vene noda tula ko omitwe di na eemuma, odo tadi dulu okuteywa.

Opo nee Jesus okwa yandja vali efaneko etitatu li na sha nomukuni. Omulumenhu oo okwa kuna ombuto iwa mepya laye, ashike ‘ofimbo ovanhu va kofa,’ omutondi waye okwe uya nokwa kuna eu mokati koilya. Ovapiya vamwene weumbo ova pula ngeenge otava dulu okududa mo eu. Mwene weumbo okwe va nyamukula a ti: “Ahowe, onda tila kutya pamwe otamu duda mo oilya pamwe neu. Efeni aishe i kulile mumwe fiyo efimbo leteyo, nopefimbo leteyo, ohandi ka lombwela ovateyi: Ongeleni tete eu, ndele tamu li mange moipandi opo li xwikwe po; ndele tamu tuvikile oilya momaanda ange.” — Mateus 13:24-30.

Vahapu ovo va li tava pwilikine kuJesus ova li ve shii kombinga younamapya. Okwa li yo a tumbula oshinima osho shi shiivike nawa, ombuto yoshinapi oyo inininini. Ombuto oyo ohai ningi omuti wa kula, omo eedila dokeulu hadi uya nokutungila oihadi moitai yao. Shi na sha nombuto oyo, okwa ti: “Ouhamba womeulu owa fa ombuto yoshinapi oyo omulumenhu a kufa, ndele te i kunu mepya laye.” (Mateus 13:31) Ashike nande ongaho, Jesus ka li ta hongo ovanhu shi na sha nomiti. Okwa li ta hongo shi na sha nekulo olo li didilikwedi, nghee oshinima osho shinini tashi dulu okukula ile okutamunuka mo shi ninge oshinima sha kula.

Opo nee Jesus okwa yukifa elitulemo lovapwilikini vaye kwaasho va li ve shii. Okwa faafanifa Ouhamba womeulu ‘nefulika olo omukainhu a kufa, ndele te li lumbakanifa mumwe noufila weelitela 20 lwaapo.’ (Mateus 13:33) Nonande efulika ihali monika eshi tali shitilile, ohali lihanene olumbololo alishe noku li fulika. Omalunduluko oo ha etifwa kefulika oho ke a mona ashike lwanima.

Konima eshi Jesus a yandja omafaneko oo, okwa li a lekela eengudu dovanhu ndele ta shuna keumbo oko a li ha di. Diva ovahongwa vaye ova li ve uya kuye, molwaashi ova li va hala okuuda kutya omafaneko oo okwa hala kutya ngahelipi.

OKUMONA OUWA MOMAFANEKO AJESUS

Ovahongwa vaJesus ove mu uda nale ta longifa omafaneko, ashike inava uda nande onale te a longifa mahapu poshikando. Opo nee ovahongwa vaye ove mu pula tava ti: “Omolwashike to popi navo to longifa omafaneko?” — Mateus 13:10.

Etomheno limwe ololo kutya, okwe shi ninga opo a wanife po exunganeko lopaMbiibeli. Embo laMateus ola popya la ti: “Okwa kala alushe ha popi navo ta longifa omafaneko, opo ku wanifwe osho sha popiwa okupitila momuprofeti oo a ti: ‘Ohandi popi handi longifa omafaneko; ohandi shiivifa oinima oyo ya kala ya holekwa okudja nale.’” — Mateus 13:34, 35; Epsalme 78:2.

Ashike Jesus okwa li ha longifa omafaneko omolwomatomheno mahapu. Okwa li e shi ninga opo a holole oikala yovanhu. Vahapu ova li ve na ohokwe muJesus molwaashi okwa li omuhongi omunekeka nokwa li ha longo oikumwifilonga. Inava kala hava dulika kuye e li Omwene, nokava li va hala a shikulwe. (Lukas 6:46, 47) Ova li va anya okulundulula etaleko lavo li na sha nonghedi yavo yokukalamwenyo. Natango, kava li va hala etumwalaka laJesus li kume omitima davo.

Jesus okwa li a nyamukula epulo lovahongwa vaye, a ti: “Onghee ohandi popi navo handi longifa omafaneko; molwaashi ohava tale, ndele ihava mono ko, nohava pwilikine, ndele kave udite ko. Kungaho, exunganeko laJesaja ole va wanifilwa, olo la ti: ‘. . . Ovanhu ava ove na omitima dikukutu.’” — Mateus 13:13-15; Jesaja 6:9, 10.

Ashike osho kasha li tashi longo kwaaveshe ovo va li tava pwilikine kuJesus. Jesus okwa popya a ti: “Nye otamu kala mwa hafa molwaashi omesho eni oku wete ko, nomatwi eni oku udite ko. Oshili ohandi mu lombwele, ovaprofeti novayuki vahapu ova li va halelela okumona oinima oyo hamu mono, ndele inave i mona, nokuuda oinima oyo hamu udu, ashike inave i uda.” — Mateus 13:16, 17.

Ovayapostoli 12 nosho yo ovahongwa vakwao ovadiinini ova li ve na omitima diwa. Opo nee okwa tya kuvo: “Nye omwa pitikilwa okushiiva oiholekwa iyapuki yOuhamba womeulu, ndele vo inave shi pitikilwa.” (Mateus 13:11) Jesus okwa li a yelifila ovahongwa vaye efaneko li na sha nomukuni, molwaashi ova li ve na ehalo lokuuda ko nawa.

Jesus okwa ti: “Eembuto odo eendjovo daKalunga.” (Lukas 8:11) Edu otali faneke omutima womunhu. Oyo oyo onghedi omo va li tava dulu okuuda ko efaneko laye.

Shi na sha neembuto odo da wila mondjila, Jesus okwa ti: “Ondiaboli tai uya noku di kufa mo momitima davo opo vaha itavele novaha ka xupifwe.” (Lukas 8:12) Eshi Jesus a popya eembuto odo da kunwa momamanya, okwa li ta popi ovo hava tambula ko etumwalaka olo nehafo, ndele inali mena omidi momitima davo. Ohava sholola “shimha pa holoka oudjuu ile ehepeko omolwetumwalaka olo.” Oshoshili kutya ngeenge ova “hangika komayeleko,” tashi dulika taa di kovapambele ile kuvamwe, ohava efa po eitavelo lavo. — Mateus 13:21; Lukas 8:13.

Ongahelipi shi na sha neembuto odo da wila mokati keeshosholo? Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye kutya otadi faneke kovanhu ovo va uda eendjovo daye. Ashike ovanhu ovo ove na “oshisho shounyuni ou neheka loupuna.” (Mateus 13:22) Ova uda eendjovo, ashike etumwalaka ola fininikwa noitali imi oiimati.

Edu olo Jesus a popya xuuninwa, edu liwa. Edu olo otali faneke ovanhu ovo va uda eendjovo noku di tambula ko momitima davo, nokuuda ko eityo lado. Osha li sha eta oshidjemo ilipi? Ova ‘imika oiimati.’ Omolweenghalo davo, ngaashi eedula ile oukolele, haaveshe tava dulu okulonga shi fike pamwe; vamwe 100, vamwe 60, navakwao 30. Enangeko noupuna laKalunga ohali uya kwaavo “va tambula ko eendjovo nove di diinina, ndele tava imike oiimati nelididimiko.” — Lukas 8:15.

Eendjovo odo oda li de linyengifa ovahongwa ovo va li tava kongo Jesus opo va mone omafatululo e na sha nomahongo aye. Ova li ve na eudeko lomoule li na sha nomafaneko. Jesus okwa li a hala va ude ko nawa omafaneko aye, opo navo va dule okulombwela vamwe oshili ya tya ngaho. Okwe va pula a ti: “Mbela olamba ohai temwa ndele tai tulwa koshi yoshimbale ile koshi yombete? Mbela ihai temwa ndele tai tulwa koshikwatelwalamba?” Nomolwaasho Jesus e va ladipika a ti: “Ou e na omatwi, na ude ko.” — Markus 4:21-23.

OVA NANGEKWA NOUPUNA NOUYELELE MUHAPU

Konima eshi Jesus a fatululila ovahongwa vaye kombinga yefaneko li na sha nomukuni, ova li va hala okulihonga shihapu. Ova pula Jesus tava ti: “Tu fatululila efaneko li na sha neu.” — Mateus 13:36.

Eshi va pula Jesus epulo olo, ova li va ulika kutya ove na etaleko la yooloka ko kwaalo leemhunga dovanhu odo da li pomunghulofuta. Ovanhu ovo ova li va uda osho Jesus a popya, ndele kava li ve na ehalo lokulihonga eityo lomafaneko aye nosho yo oilihongomwa. Ova li ashike va hokwa okuuda omafaneko, ndele haityo. Jesus okwa ulika kutya opa li pe na eyooloko pokati kovapwilikini ovo novahongwa vaye ovo ve uya kuye opo va ude shihapu, a ti:

“Pwilikineni nawa kwaasho handi mu lombwele. Oshiyelekifo osho tamu yeleke nasho, osho tamu ka yelekifilwa yo, notamu ka wedelwa ko shihapu.” (Markus 4:24) Ovahongwa ova li tava yandje elitulemo kwaasho Jesus a li te va lombwele. Molwaashi ova li ve na ohokwe nohava yandje elitulemo kwaasho Jesus a li ta hongo, ova li va nangekwa noupuna nouyelele muhapu nosho yo neudeko lomoule. Opo Jesus a nyamukule epulo lovahongwa vaye li na sha nefaneko loilya neu, okwa yelifa a ti:

“Omukuni oo a kuna ombuto iwa oye Omona womunhu; epya olo ounyuni. Ombuto iwa, oyo ovana vOuhamba, ndele eu olo ovana vomunawii, nomutondi oo e li kuna oye Ondiaboli. Eteyo otali ulike komafiku axuuninwa ounyuni ou, novateyi ovaengeli.” — Mateus 13:37-39.

Konima eshi Jesus a yelifa kombinga yomafaneko oo, okwa li a popya vali kombinga yoidjemo. Okwa ti pefimbo lexulilo lounyuni, ovateyi ile ovaengeli, otava ka tongola mo ovo have liningifa va fa Ovakriste ‘movana vOuhamba.’ “Ovayuki” otava ka ongelwa notava ka vilima “mOuhamba waXe.” Oshike tashi ka ningilwa “ovana vomunawii”? Otava ka hanaunwa po, molwaashi ova “kala tava lilaana nokulikwesha komayoo.” — Mateus 13:41-43.

Opo nee, Jesus okwa li a lombwela vali ovahongwa vaye omafaneko atatu a wedwa po. Tete okwa ti: “Ouhamba womeulu owa fa emona la holekwa mepya, olo omulumenhu e li mona, ndele te li holeke; ndele molwaashi okwa tunhukwa, okwa ya nokwa landifa po oinima aishe oyo a li e na, ndele ta lande po epya olo.” — Mateus 13:44.

Okwa weda ko vali a ti: “Ouhamba womeulu owa fa omushingifi omweendi ta kongo okawe kondilo. Eshi a mona ko okawe kamwe kondilo, okwa ya, ndele ta landifa po diva oinima aishe oyo a li e na, ndele te ka lande po.” — Mateus 13:45, 46.

Momafaneko oo, Jesus okwa divilika kutya omunhu oku na okukala a hala okuninga omaliyambo omolwoinima oyo ya fimanenena. Omushingifi okwa landifa po “oinima aishe oyo a li e na” opo a mone okawe kamwe oko ke na ongushu inene. Ovahongwa vaJesus ova li ve udite ko oshihopaenenwa osho shi na sha nokawe oko ke na ongushu inene. Nomulumenhu oo a mona emona la holekwa mepya okwa “landifa po oinima aishe” oyo a li e na. Meenghalo adishe odo, omu na oshinima osho shi na ongushu, osho omunhu ta dulu okukala a lenga. Naasho otashi dulu okufaafanifwa nomunhu oo a ninga omaliyambo opo a konge ewiliko laKalunga. (Mateus 5:3) Ovanhu vamwe ovo va li tava pwilikine kuJesus eshi a li ta yandje omafaneko oo, ova ulika nale kutya ove na ehalo okuninga eenghendabala dokukonga ewiliko laKalunga nokuninga ovashikuli vashili vaJesus. — Mateus 4:19, 20; 19:27.

Xuuninwa, Jesus okwa li a faafanifa Ouhamba womeulu nonete yokukwata eeshi oyo tai ongele eeshi domaludi aeshe. (Mateus 13:47) Eshi eeshi tadi ka yoololwa, odo diwa otadi tulwa moikwatelwa, naado dii otadi ka ekelwashi. Jesus okwa ti osho osho naanaa tashi ka ningwa pefimbo lexulilo lounyuni novaengeli otava ka yoolola mo ovakolokoshi mokati kovayuki.

Jesus naye okwa li a kufa ombinga moilonga yokuyula eeshi pafaneko, eshi a ifana ovahongwa vaye votete va ninge “ovayuli vovanhu.” (Markus 1:17) Ndele nande ongaho, okwa ti efaneko olo li na sha nokuumbila onete mefuta otali ka wanifwa monakwiiwa, “pefimbo lexulilo lounyuni.” (Mateus 13:49) Ashike eshi ovayapostoli nosho yo ovahongwa vamwe va uda osho Jesus a li ta popi, ova li va mona kutya ope na oinima ihokwifa oyo tai ka ningwa.

Ovo va li tava pwilikine komafaneko oo eshi Jesus a li mowato, ova li va nangekwa noupuna. Jesus okwa li e na ehalo ‘lokuyelifila ovahongwa vaye oinima aishe ngeenge ve li ovo aveke.’ (Markus 4:34) “Okwa fa mwene weumbo, oo ta holola melimba laye emona lipe naali likulu.” (Mateus 13:52) Eshi Jesus a yandja omafaneko oo, ka li te liulike kutya ye omuhongi omunekeka. Ndele ponhele yaasho, okwa li a lombwela ovahongwa vaye oshili oyo ya fa emona li na ondilo. Jesus oku li shili ‘omuhongi oo ha hongo moipafi,’ noita dulu okuyelekwa navamwe.