Jezus svojim apostolom da odlična navodila, kako oznanjevati po dva in dva. Toda to še ni vse. Prijazno jih posvari pred nasprotniki: »Glejte! Pošiljam vas kakor ovce med volkove. [. . .] Varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in bičali po svojih sinagogah. Zaradi mene vas bodo vlačili pred deželne upravitelje in kralje.« (Matej 10:16–18)

Res je, tisti, ki hodijo za Jezusom, bodo morda morali prenašati hudo preganjanje, vseeno pa jim Jezus zagotovi: »Kadar pa vas bodo izročili, ne skrbite, kako oziroma kaj boste govorili, saj vam bo tisto uro dano, kaj naj govorite. Ne boste namreč govorili vi, temveč bo po vas govoril duh vašega Očeta.« Reče še: »Brat pa bo izročal brata v smrt in oče svojega otroka. In otroci se bodo dvignili proti staršem ter jih pošiljali v smrt. Zaradi mojega imena vas bodo sovražili vsi ljudje, toda kdor bo zdržal do konca, ta bo rešen.« (Matej 10:19–22)

Ker je oznanjevanje nadvse pomembno, Jezus poudari, da morajo biti njegovi učenci preudarni, da bi lahko še naprej svobodno opravljali to delo. Reče namreč: »Kadar pa vas bodo preganjali v enem mestu, zbežite v drugo. Kajti resnično vam povem: do takrat, ko bo prišel Sin človekov, zagotovo še ne boste obhodili Izraelovih mest.« (Matej 10:23)

Navodila, svarila in spodbude, ki jih Jezus da svojim 12 apostolom, so zares nekaj izjemnega! Vendar lahko te besede veljajo tudi za vse, ki bodo sodelovali v oznanjevanju po njegovi smrti in vstajenju. Na to kaže njegova izjava, da bodo njegove učence »sovražili vsi ljudje«, ne samo tisti, ki jim bodo oznanjevali apostoli. Poleg tega nikjer ne beremo o tem, da bi apostole med to kratko oznanjevalsko potjo po Galileji vlačili pred deželne upravitelje in kralje ali da bi jih v smrt izročali njihovi družinski člani.

Očitno ima Jezus, ko to pove svojim apostolom, v mislih prihodnost. Razmislimo o njegovi izjavi, da učenci »do takrat, ko bo prišel Sin človekov,« še ne bodo obhodili vsega svojega oznanjevalskega področja. Te besede nakazujejo, da njegovi učenci do takrat, ko bo oslavljeni kralj Jezus Kristus prišel kot Božji sodnik, oznanjevanja Božjega kraljestva še ne bodo končali.

Apostoli ne bi smeli biti presenečeni, če pri oznanjevanju doživijo nasprotovanje, saj Jezus  pravi: »Učenec ni nad učiteljem in tudi suženj ni nad gospodarjem.« Jasno je, kaj hoče s tem povedati. Če z njim grdo ravnajo in ga preganjajo, ker oznanjuje Božje kraljestvo, lahko pričakujejo, da bodo podobno doživljali tudi sami. Vseeno jih Jezus spodbuja: »Ne bojte se teh, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti, temveč se bojte njega, ki lahko oboje, dušo in telo, pokonča v geheni.« (Matej 10:24, 28)

Jezus jim je v tem dal zgled. Raje je neustrašno šel v smrt, kakor pa se odrekel svoji zvestovdanosti tistemu, ki je vsemogočen, Jehovu. Samo Vsemogočni Bog lahko pokonča človekovo »dušo« (človekovo upanje na ponovno življenje) ali pa človeka obudi in mu da večno življenje. To je za apostole gotovo zelo pomirjujoče!

Jezus to, kako ljubeče se Bog zanima za svoje sledilce, ponazori takole: »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? Pa vendar ne bo niti eden od njiju padel na tla brez vednosti vašega Očeta. [. . .] Zato se ne bojte: vredni ste več od mnogo vrabcev.« (Matej 10:29, 31)

Sporočilo, ki ga Jezusovi učenci oznanjujejo, bo razdelilo družine, saj ga bodo nekateri družinski člani sprejeli, drugi pa ne. »Ne mislite, da sem prišel zato, da bi prinesel mir na zemljo,« pojasni Jezus. Da bi kdo v družini sprejel svetopisemsko resnico, je res potreben pogum. Jezus reče: »Kdor ima očeta ali mater raje kakor mene, ni mene vreden, in kdor ima sina ali hčer raje kakor mene, ni mene vreden.« (Matej 10:34, 37)

Vseeno pa bodo nekateri njegove učence sprejeli z naklonjenostjo. Jezus pove: »Kdor da enemu teh malih piti le kozarec hladne vode zato, ker je ta pač učenec, vam resnično povem, da nikakor ne bo ob svoje plačilo.« (Matej 10:42)

Tako se apostoli, dobro opremljeni z Jezusovimi navodili, svarili in spodbudami, odpravijo »skozi celotno področje od vasi do vasi« ter povsod oznanjajo dobro novico in ozdravljajo. (Luka 9:6)