Ge Paseka ya 32 C.E. e dutše e batamela, Jesu o swaregile ka go ruta kua Galilea. Ka gona go ka direga gore o lebile Pasekeng kua Jerusalema, ka go dumelelana le Molao wa Modimo wa go ba gona Pasekeng. Lega go le bjalo, Jesu o dira seo a le šedi kudu ka ge Bajuda ba nyaka go mmolaya. (Johane 7:1) Ka morago ga moo o boela Galilea.

Mohlomongwe Jesu o Kaperenaume ge Bafarisei le bamangwalo ba etla go yena ba etšwa Jerusalema. Ke ka baka la’ng ba tšea leeto leo? Ba nyaka mabaka ao ka ona ba ka beago Jesu molato wa go tshela ditumelo tše itšego. Ba mmotšiša gore: “Ke ka baka la’ng barutiwa ba gago ba tshela tlwaelo ya batho ba mehleng ya bogologolo? Ka mohlala, ga ba hlape diatla tša bona ge ba tlo ja dijo.” (Mateo 15:2) Le ka mohla Modimo ga se a botša batho ba gagwe gore ba latele motlwae wo, wa ‘go hlapa diatla tša bona go fihla ditšung.’ (Mareka 7:3) Eupša Bafarisei ga ba lebelele seo e le molato o mogolo.

Go e na le gore Jesu a arabe tatofatšo ya bona ka go lebanya, o bontšha kamoo ba robago Molao wa Modimo ka boomo. O ba botšiša gore: “Ke ka baka la’ng le lena le tshela taelo ya Modimo ka baka la tlwaelo ya lena? Ka mohlala, Modimo o itše: ‘Godiša tatago le mmago,’ a buša a re: ‘Yo a rogago tatagwe goba mmagwe a feleletše ka go hwa.’ Eupša lena le re: ‘Mang le mang yo a botšago tatagwe goba mmagwe a re: “Selo le ge e le sefe seo ke nago le sona seo se ka go holago ke mpho yeo ke e neetšego Modimo,” ga go nyakege gore a godiše tatagwe le gatee.’”—Mateo 15:3-6; Ekisodo 20:12; 21:17.

Bafarisei ba bolela gore tšhelete, thoto goba selo le ge e le sefe seo se newago Modimo e le mpho ke sa tempeleng, ka gona se ka se dirišetšwe morero o mongwe. Lega go le bjalo, ge e le gabotse mpho yeo e neetšwego e sa dutše e swerwe ke motho yo a e neetšego. Ka mohlala, morwa a ka bolela gore tšhelete goba thoto ya gagwe ke “korobane,” e lego mpho yeo e neetšwego Modimo goba tempele, go le bjalo ka ge eka bjale tempele ke yona e ka nyakago mpho yeo. Morwa o sa dutše a ka diriša tšhelete goba thoto yeo, fela o bolela gore e ka se dirišetšwe go thuša batswadi ba gagwe bao ba tšofetšego ba ba diilago. Ka go re’alo o široga boikarabelo bjo a nago le bjona ka bona.—Mareka 7:11.

Jesu o befedišitšwe ka tshwanelo ke go kgopamišwa mo ga Molao wa Modimo gomme o re: “Le dirile lentšu la Modimo lefeela ka tlwaelo ya lena. Lena baikaketši, Jesaya o porofetile ka mo go swanetšego ka lena, ge a be a re: ‘Batho ba ba nkgodiša ka melomo, fela dipelo tša bona di kgole le nna. Ke ga lefeela ge ba dutše ba nthapela, gobane ba ruta ditaelo tša batho e le dithutatumelo.’” Bafarisei ga ba arabele tsholong ya Jesu e matla. Ka gona o biletša lešaba kgauswi le yena. O re: “Theetšang le kwešiše: Motho ga a šilafatšwe ke seo se tsenago molomong wa gagwe, eupša motho o šilafatšwa ke seo se tšwago molomong wa gagwe.”—Mateo 15:6-11; Jesaya 29:13.

Ka moragonyana ge ba le ka ntlong, barutiwa ba botšiša Jesu gore: “Na o a tseba gore Bafarisei ba kgopišegile ge ba ekwa seo o se boletšego?” O a ba araba o re: “Semela se sengwe le se sengwe seo se sa bjalwago ke Tate wa legodimong, se tla tumolwa ka medu. A ba kgopišege. Ke bahlahli ba foufetšego. Ka gona, ge e ba sefofu se hlahla sefofu, di tla wela moleteng ka bobedi.”—Mateo 15:12-14.

Jesu o bonagala a maketše ge Petro a kgopelela barutiwa tlhaloso ya mabapi le seo se šilafatšago motho. Jesu o a araba o re: “Na ga le lemoge gore se sengwe le se sengwe seo se tsenago ka molomong se fetela maleng gomme sa ntšhetšwa moo go elelelago ditšhila? Eupša dilo tše di tšwago ka molomong di tšwa pelong gomme tšona dilo tšeo di šilafatša motho. Ka mohlala, pelong go tšwa dikeleletšo tše kgopo, dipolao, bohlotlolo, bootswa, bohodu, bohlatse bja maaka le dithogako. Tšeo ke dilo tše di šilafatšago motho, eupša go ja dijo ka diatla tše di sa hlapiwago ga go šilafatše motho.”—Mateo 15:17-20.

Jesu ga a ganetše mokgwa o tlwaetšwego wa tša maphelo, e bile ga a bolele gore motho ga se a swanela go hlapa diatla pele a lokiša dijo goba a eja. Go e na le moo, o sola boikaketši bja baetapele ba bodumedi bao ba lekago go efoga melao e lokilego ya Modimo ka go phegelela metlwae ya batho. Therešo ke gore ditiro tše kgopo tše di tšwago pelong ke tšona di šilafatšago motho.