Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 58

O Atiša Dinkgwa le go Lemoša ka Komelo

O Atiša Dinkgwa le go Lemoša ka Komelo

MATEO 15:32–16:12 MAREKA 8:1-21

  • JESU O FEPA BANNA BA 4 000

  • O LEMOŠA KA KOMELO YA BAFARISEI

Mašaba a magolo a kgeregetše go Jesu tikologong ya Dekapoli, thokong ya ka bohlabela bja Lewatle la Galilea. A tletše go mo theetša le go fodišwa, gomme a tlile le diroto tše dikgolo tša dijo.

Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya, Jesu o botša barutiwa ba gagwe o re: “Ke šokela lešaba le gobane e šetše e le matšatši a mararo le dutše le nna gomme le se na sa go ja. Ge nka le bušetša magaeng a lona le swerwe ke tlala, le tla felelwa ke matla tseleng gomme ba bangwe gare ga lona ba tšwa kgole.” Barutiwa ba botšiša ka gore: “Motho o tla kgona go khoriša batho ba ka dinkgwa tša go tšwa kae gona mo lefelong le leo le lego thokwana?”—Mareka 8:2-4.

Jesu ge a araba o re: “Le na le dinkgwa tše kae?” Barutiwa ba re: “Tše šupago le dihlatswana tše sego kae.” (Mateo 15:34) Ke moka Jesu o laela batho gore ba dule fase. O tšea dinkgwa le dihlapi, o rapela Modimo, ke moka a di nea barutiwa ba gagwe gore ba di abele batho. Se se makatšago ke gore bohle ba a ja ba khora. Marathana ao a kgoboketšwago a tlala diroto tše šupago tše dikgolo tša dijo, gaešita le ge go jele banna ba e ka bago ba 4 000 gotee le basadi le bana!

Ka morago ga gore Jesu a laele mašaba gore a sepele, yena le barutiwa ba gagwe ba phatša lewatle ka sekepe ba ya Magadana, yeo e lego lebopong la ka bodikela bja Lewatle la Galilea. Mo, Bafarisei bao ba tlilego le ba bangwe ba sehlotswana sa Basadutsei ba nyaka go leka Jesu, ba mo kgopela gore a ba bontšhe pontšho yeo e tšwago legodimong.

Ge Jesu a lemoga maikemišetšo a bona, o ba fetola ka gore: “Ge e eba mantšiboa le tlwaetše gore: ‘Go tla sa gabotse, gobane leratadima le hwibitše wa mollo,’ mesong le re: ‘Go tla tonya, gwa na pula lehono gobane leratadima le hwibitše wa mollo eupša le lebelelega le swifetše.’ Le tseba go hlatholla ponagalo ya leratadima, eupša ditiragalo tša mehla ye ga le kgone go di hlatholla.” (Mateo 16:2, 3) Ke moka Jesu o botša Bafarisei le Basadutsei gore ga go pontšho yeo ba tlago go e newa ka ntle le pontšho ya Jona.

Jesu le barutiwa ba gagwe ba tsena ka sekepeng gomme ba leba Betsaida yeo e lego lebopong la ka leboabohlabela bja lewatle. Ge ba le tseleng, barutiwa ba lemoga gore ba lebetše go tla le dinkgwa tše di lekanego. Ba na le senkgwa setee feela. Ka ge Jesu a sa dutše a naganne ka gore o sa tšwa go kopana le Bafarisei le bathekgi ba Heroda ba Basadutsei, o lemoša ka gore: “Dulang le butše mahlo; phafogelang komelo ya Bafarisei le komelo ya Heroda.” Barutiwa ka phošo ba nagana gore ge a bolela ka komelo o bolela ka go lebala ga bona go tla le senkgwa. Ka go lemoga phošo ya bona, Jesu o re: “Ke ka baka la’ng le tšeišana kgang ka taba ya gore ga le na dinkgwa?”—Mareka 8:15-17.

Jesu o sa tšwa go fepa batho ba dikete ka dinkgwa. Ka gona barutiwa ba swanetše go tseba gore ga se a tshwenyega ka dinkgwa tša kgonthe. O botšiša ka gore: “Na ga le gopole gore ge ke be ke ngwathaganya dinkgwa tše hlano bakeng sa ba dikete tše hlano (5 000), ke diroto tše kae tše di tletšego marathana tšeo le ilego la di topelela?” Ba araba ba re: “Tše lesomepedi.” Jesu o tšwela pele o re: “Ge ke be ke ngwathaganya tše šupago bakeng sa ba dikete tše nne (4 000), ke diroto tše kae tše kgolo tše di tletšego tšeo le ilego la di topelela?” Ba araba ba re: “Tše šupago.”—Mareka 8:18-20.

Jesu o a botšiša o re: “Go tla bjang gore le se lemoge gore ke be ke sa bolele le lena ka dinkgwa?” O oketša ka gore: “Eupša phakgamelang komelo ya Bafarisei le Basadutsei.”—Mateo 16:11.

Barutiwa ba feleletša ba kwešišitše. Komelo e dirišetšwa go bediša le go kokomoša hlama. Jesu mo o diriša komelo go emela tshenyego. O lemoša barutiwa gore ba itiše mabapi le “thuto ya Bafarisei le Basadutsei,” yeo e senyago.—Mateo 16:12.