Na vzhodni strani Galilejskega jezera na področju Deseteromestja se k Jezusu zgrinja velika množica ljudi. Prihajajo, da bi ga slišali ter da bi bili ozdravljeni, in s seboj imajo koše oziroma košare s hrano.

Toda ko so tam že nekaj časa, Jezus svojim učencem reče: »Ljudje se mi smilijo. Že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti. Če jih zdaj pošljem domov lačne, bodo na poti omagali, saj so nekateri prišli od daleč.« Učenci odvrnejo: »Kako bi mogel kdo tu na tem samotnem kraju nasititi to ljudstvo s kruhom?« (Marko 8:2–4)

Jezus jih nato vpraša: »Koliko hlebcev imate?« Učenci odgovorijo: »Sedem in nekaj ribic.« (Matej 15:34) Nato Jezus ljudem naroči, naj posedejo po tleh. Vzame hlebce in ribe, se zahvali Bogu ter jih da učencem, ti pa jih razdelijo množici. In začuda, vsi se nasitijo! Jedlo je kakih 4000 mož ter tudi žene in otroci, pa vseeno s tem, kar ostane, napolnijo sedem košev!

Potem ko Jezus razpusti množico, se skupaj z učenci s čolnom prepelje do Magadana na zahodnem bregu Galilejskega jezera. Tukaj k Jezusu pridejo farizeji, spremljajo pa jih tudi nekateri pripadniki ločine saducejev. Jezusa hočejo preizkusiti s tem, da od njega zahtevajo znamenje z neba.

Jezus ve, kakšni so njihovi motivi, zato jim odgovori takole: »Ko se zvečeri, navadno pravite: ‚Lepo vreme bo, saj je nebo ognjeno rdeče.‘ In zjutraj pravite: ‚Danes bo hladno, deževno vreme, saj je nebo ognjeno rdeče, vendar mračnega videza.‘ Videz neba znate razlagati, znamenj časov pa ne znate razložiti.« (Matej 16:2, 3) Nato farizejem in saducejem reče, da jim ne bo dano nobeno drugo znamenje, razen znamenja Jona.

Jezus z učenci stopi v čoln in odpluje proti Betsajdi, ki leži na severovzhodnem bregu jezera. Spotoma učenci ugotovijo, da se niso spomnili vzeti dovolj kruha. Imajo samo en hlebec. Jezus pa ima v mislih svoje zadnje srečanje s farizeji in Herodovimi saducejskimi privrženci, zato jih posvari: »Pazite, varujte se kvasa farizejev in Heródovega kvasa.« Učenci zmotno mislijo, da je Jezusovo omenjanje kvasa povezano s tem, da so pozabili vzeti kruh. Jezus to opazi in reče: »Zakaj razpravljate o tem, da nimate kruha?« (Marko 8:15–17)

Jezus je nedavno priskrbel kruh za tisoče ljudi. Zato bi učenci morali vedeti, da ga ne skrbi pomanjkanje dobesednega kruha. »Ali se ne spomnite,« jih vpraša, »ko sem razlomil pet hlebcev za pet tisoč mož, koliko košar ste napolnili s preostalimi koščki?« Odgovorijo mu: »Dvanajst.« Jezus še reče: »In ko sem jih razlomil sedem za štiri tisoč mož, koliko košev ste  napolnili s tem, kar je ostalo?« Odvrnejo mu: »Sedem.« (Marko 8:18–20)

Jezus jih vpraša: »Kako to, da ne sprevidite, da vam ne govorim o kruhu?« Doda še: »Ampak varujte se farizejskega in saducejskega kvasa.« (Matej 16:11)

Končno učenci razumejo, kaj želi povedati. Kvas povzroči fermentacijo in vzhajanje kruha. Jezus v tem primeru kvas uporabi kot simbol za kvarljivost. Učence svari, naj se varujejo »farizejskega in saducejskega nauka«, ki ima kvaren vpliv. (Matej 16:12)