Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 63

Jesu o Nea Keletšo Mabapi le Dikgopišo le Sebe

Jesu o Nea Keletšo Mabapi le Dikgopišo le Sebe

MATEO 18:6-20 MAREKA 9:38-50 LUKA 9:49, 50

  • KELETŠO MABAPI LE DIKGOPIŠO

  • GE NGWANENO A DIRA SEBE

Jesu o sa tšwa go bontšha balatedi ba gagwe pono yeo ba swanetšego go ba le yona. Ba swanetše go itebelela bjalo ka bana, e le ba tlasana le bao ba se nago maemo. Barutiwa ba swanetše ‘go amogela bana ba bjalo ba banyenyane ka baka la leina la gagwe gomme ka go re’alo ba amogele le Jesu.’—Mateo 18:5.

Baapostola ba be ba sa tšwa go ngangišana ka gore yo mogolo kudu go ba feta ke mang, ka baka leo ba ka tšea mantšu a Jesu e le a go ba kgalemela. Bjale moapostola Johane o rotoša taba e nngwe gape yeo e sa tšwago go direga, o re: “Re bone motho yo mongwe a leleka batemona a diriša leina la gago gomme ra leka go mo thibela, gobane ga a go latele gotee le rena.”—Luka 9:49.

Na Johane o lebelela baapostola e le bona feela bao ba filwego matla a go fodiša ba bangwe goba go leleka batemona? Ge e ba go le bjalo, go tla bjang gore Mojuda yo a atlege go leleka meoya e kgopo? Go bonagala Johane a nagana gore motho yoo ga a swanela go dira mediro e matla ka gobane ga a sepele le Jesu le baapostola ba gagwe.

Johane o makatšwa ke ge Jesu a re: “Le se ke la leka go mo thibela, gobane ga go motho yo a ka dirago modiro o matla ka leina la ka yo a kago go akgofa a kgona go bolela se sebe ka nna, gobane yo a sa lwego le rena o ema le rena. Gobane mang le mang yo a le neago senwelo sa meetse gore le nwe ka baka la ge le le ba Kriste, ruri ke a le botša, le gatee a ka se lobe moputso wa gagwe.”—Mareka 9:39-41.

Aowa, mo nakong ye ga go nyakege gore motho yo a sepele le Kriste e le gore a be lehlakoreng la Jesu. Phuthego ya Bokriste e sa tlo hlongwa, ka gona therešo ya gore motho yoo ga a sepele le Jesu ga e bolele gore ke moganetši goba gore o kgothaletša bodumedi bja maaka. Go molaleng gore motho yo o dumela leineng la Jesu, gomme seo se bolelwago ke Jesu se bontšha gore motho yo a ka se lobe moputso wa gagwe.

Ka lehlakoreng le lengwe, e be e tla ba taba e kgolo ge e ba motho yo a be a ka kgopišwa ke mantšu le ditiro tša baapostola. Jesu o re: “Mang le mang yo a kgopišago yo mongwe wa ba banyenyane ba bao ba ntumelago, go be go ka ba kaone ge lwala la go swana le leo le dikološwago ke pokolo le be le ka tlemelelwa molaleng wa gagwe gomme a lahlelwa ka lewatleng.” (Mareka 9:42) Ke moka Jesu o re balatedi ba gagwe ba swanetše go tloša le selo se bohlokwa se bjalo ka seatla, leoto goba leihlo ge e ba selo seo se ba diriša sebe. Go kaone gore motho a hloke selo seo se bohlokwa gomme a tsene Mmušong wa Modimo go e na le go se kgomarela gomme a feleletša a lahletšwe Gehenna (Moeding wa Hinomo). Go bonagala baapostola ba kile ba bona moedi wo woo o lego kgauswi le Jerusalema moo go fišwago ditlakala, ka gona ba kgona go kwešiša gore o emela phedišo ya sa ruri.

Jesu gape o lemoša ka gore: “Bonang gore le se ke la nyatša yo mongwe wa ba banyenyane ba, gobane ke le botša gore legodimong barongwa bao ba ba hlokomelago ka mehla ba bona sefahlego sa Tate.” “Ba banyenyane” bao ba bohlokwa gakaaka’ng go Tatagwe? Jesu o ba botša ka motho yo a nago le dinku tše 100 eupša a timeletšwe ke e tee. Motho yo o tlogela tše 99 a yo nyaka yeo e timetšego, gomme ge a e hwetša o e thabela kudu go feta tše 99. Jesu o oketša ka gore: “Tate yo a lego legodimong ga a rate gore gaešita le yo mongwe wa ba banyenyane ba a lobe.”—Mateo 18:10, 14.

Mohlomongwe e le ge Jesu a nagana ka ngangišano ya baapostola ba gagwe ya gore yo mogolo kudu go ba feta e tla ba mang, o ba eletša ka gore: “Ebang le letswai go lena gomme le boloke khutšo gare ga lena.” (Mareka 9:50) Letswai le natefiša dijo kutšwanyana. Letswai la seswantšhetšo le dira gore seo motho a se bolelago se amogelege gabonolo gomme ka go re’alo se ka thuša go boloka khutšo, e lego seo ngangišano e sa se dirego.—Bakolose 4:6.

Ka dinako tše dingwe, go tla tsoga dikgang tše dikgolo, gomme Jesu o re botša kamoo re ka di rarollago ka gona. Jesu o re: “Ge e ba ngwaneno a dira sebe, eya gomme o mmontšhe phošo ya gagwe e le wena le yena le nnoši. Ge e ba a go theetša, gona o ruile ngwaneno.” Go thwe’ng ge e ba a sa theetše? Jesu o eletša ka gore: “Eya le o tee goba ba bangwe ba babedi e le gore taba e nngwe le e nngwe e tiišwe ka molomo wa dihlatse tše pedi goba tše tharo.” Ge e ba seo se sa rarolle bothata, ba swanetše go botša “phuthego,” ke gore, bagolo bao ba nago le boikarabelo bao ba ka dirago phetho ka taba yeo. Go thwe’ng ge e ba modiradibe a sa dutše a sa theetše? “A a etše motho wa ditšhaba goba molekgetho,” e lego batho bao Bajuda ba bego ba sa gwerane le bona.—Mateo 18:15-17.

Balebeledi ba diphuthego ba swanetše go kgomarela Lentšung la Modimo. Ge e ba ba hwetša modiradibe a le molato e bile a nyaka tayo, kahlolo ya bona e tla be e ‘šetše e tlemilwe legodimong.’ Eupša ge e ba ba mo hwetša a se na molato, e tla be e ‘šetše e tlemolotšwe legodimong.’ Tlhahlo ye e be e tla thuša ge phuthego ya Bokriste e šetše e hlomilwe. Ge Jesu a bolela ka dipoledišano tše bjalo tše dikgolo, o re: “Moo go lego ba babedi goba ba bararo ba kgobokane gotee ka leina la ka, le nna ke gona gare ga bona.”—Mateo 18:18-20.