Leto 32 n. št. se bliža koncu in od Jezusovega krsta je minilo že približno tri leta. Jezus in učenci so bili pred kratkim na šotorskem prazniku v Jeruzalemu. Verjetno so še vedno nekje blizu mesta. (Luka 10:38; Janez 11:1) Jezus večino preostalih šestih mesecev svojega delovanja preživi v Judeji ali pa na drugi strani Jordana, na področju Pereje. Tudi na teh področjih je treba oznanjevati.

Jezus je že po pashi leta 30 n. št., preden je skozi Samarijo odpotoval v Galilejo, nekaj mesecev oznanjeval po Judeji. Nato pa so ga okoli pashe leta 31 n. št. Judje v Jeruzalemu poskušali ubiti. Tako je naslednje leto in pol učil predvsem na severu, v Galileji, in v tem času je mnogo ljudi začelo hoditi za njim. V Galileji je šolal svoje apostole in jih potem poslal na področje z navodilom: »Oznanjujte: ‚Nebeško kraljestvo se je približalo.‘« (Matej 10:5–7) Sedaj pa organizira oznanjevalsko akcijo po Judeji.

Jezus najprej izbere 70 učencev in jih pošlje na delo po dva in dva. Tako na področju, kjer je »žetev [. . .] velika, delavcev pa malo«, deluje 35 parov oznanjevalcev Kraljestva. (Luka 10:2) Šli naj bi v kraje, v katere namerava za njimi priti tudi Jezus. Sedemdeseteri naj bi ozdravljali bolne in oznanjevali isto sporočilo, ki ga oznanjuje Jezus.

Učenci naj se ne bi osredotočali na poučevanje v sinagogah. Jezus jim naroči, naj oznanjujejo po domovih ljudi. »V katero koli hišo vstopite,« jih pouči, »najprej recite: ‚Mir tej hiši.‘ In če v njej ni prijatelja miru, se bo mir vrnil k vam. Če pa je, bo vaš mir počival na njem.« Kaj pa naj bi oznanjevali? Jezus pravi: »Govorite [jim]: ‚Božje kraljestvo se vam je približalo.‘« (Luka 10:5–9)

Navodila, ki jih Jezus da sedemdeseterim, so podobna navodilom, ki jih je pred približno enim letom dal 12 apostolom, ko jih je poslal oznanjevat. Posvari jih, da jih vsi ne bodo lepo sprejeli. Vseeno pa bodo za sporočilo dovzetne posameznike s svojim delom pripravili, da bodo ob Jezusovem skorajšnjem prihodu mnogi želeli videti Gospodarja in se učiti od njega.

Kmalu se teh 35 oznanjevalskih parov vrne k Jezusu. Veselo mu povejo: »Gospod, še demoni se nam podrejajo, ko uporabljamo tvoje ime.« To dobro poročilo Jezusa gotovo navduši, saj jim reče: »Gledal sem Satana, kako je kakor blisk že padel iz nebes. Glejte! Dal sem vam oblast teptati kače in škorpijone.« (Luka 10:17–19)

Jezus jim s tem zagotovi, da bodo lahko premagovali nevarne razmere, in tako v prenesenem  pomenu teptali kače in škorpijone. Poleg tega so lahko povsem prepričani, da bo v prihodnosti Satan padel iz nebes. Jezus sedemdeseterim tudi pomaga doumeti, kaj je dolgoročno res pomembno. Reče jim: »Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi podrejeni, ampak se veselite tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.« (Luka 10:20)

Jezus je presrečen in javno hvali svojega Očeta, da svoje ponižne služabnike uporablja za tako velike stvari. Obrne se k učencem in jim reče: »Srečne oči, ki vidijo to, kar vidite vi. Kajti povem vam: mnogo prerokov in kraljev si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.« (Luka 10:23, 24)