Skip to content

Skip to table of contents

OCIPAMA 76

Eye o Lia Lufariseo Umue

Eye o Lia Lufariseo Umue

LUKA 11:37-54

  • YESU O PISA VA FARISEO VAKUAMBAMBE

Osimbu Yesu a kasi vo Yudea, o tava kelaleko lioku ka lia kulume umue u Fariseo. (Luka 11:37, 38; ci sokisa la Luka 14:12) Osimbu ka va lile, va Fariseo va kuamaile ociholo coku pusa toke kolohokolua. Pole, Yesu ka ci lingi. (Mateo 15:1, 2) Oku pusa toke kolohokolua ka ci pisa Ocihandeleko kuenda ka ci kisikiwa la Suku.

U Fariseo waco o komõha omo okuti Yesu ka kasi oku kuama ociholo caco. Yesu o ci limbuka kuenje o popia hati: “Ene a va Fariseo, vu yelisa koñoño yokopo kuenda yelonga, pole, vokati kene weyuki eliño kuenda evĩho. Ene waveke! Una wa sovola oñoño siti eye wa sovolavo vokati?”—Luka 11:39, 40.

Ocili okuti oku pusa peka osimbu ka va lile hacitangiko, pole, ocitangi ombambe yetavo. Va Fariseo lomanu vakuavo va kuãi ociholo coku pusa povaka, ka va yelisile utima wavo kevĩho. VKuenje Yesu o va lungula ndoco: “Eci [kolohukũi] oviali viohenda vi kasi [vutima] kuenje ovina vikuavo viatiamẽla kokuene vi yelisua.” (Luka 11:41) Omo liaco, ocituwa coku eca ci sukila oku vetiyiwa locisola, ka ci lingiwa locimãho coku komõhisa vakuene loku lekisa ombambe yoku kala vakuesunga.

Yesu ka kasi oku popia okuti alume ava ka va kuete ocituwa coku eca. Eye o popia hati: “[Ene] weca onepa yekũi yocimbumba, locelo kuenda ovikũla vikuavo, pole ka vu lekisa ocisola ndeci Suku a linga, ale oku setukula esunga liaye! Ovina evi ovio vu sesamẽla oku vi linga kuenda ko ka tombi ovina vikuavo.” (Luka 11:42) Ocihandeleko ca Suku ci kisika oku feta onepa yekũi yovina vionguiwa. (Esinumuĩlo 14:22) Vovina viaco mua kongela ocimbumba, ocelo, lovikũla vikuavo vioku simbula. Va Fariseo va feta lekisika onepa yekũi yovikũla viaco. Pole, nye ci popiwa koku tẽlisa ovikele via velapo Viocihandeleko ndeci, oku linga esunga, loku endaenda la Suku lesuluviko?—Mika 6:8.

Yesu amisako hati: “Ene a va Fariseo, ngongo yene, momo vu sole oku tumãla kolomangu vio kovaso volosunangonga kuenda oku lamiwa lomanu povitanda! Ngongo yene, momo wa lisoki layambo ana ka a muiwa kuenje omanu va endela kilu liaco, pole lacimue va kũlĩha!” (Luka 11:43, 44) Omanu va pondola oku lilondoka kayambo aco kuenje va vĩhĩsua. Yesu o popia olondaka evi oco a lekise okuti evĩho lia va Fariseo ka li limbukiwa kilu.—Mateo 23:27.

Ulume umue ulongisi Wocihandeleko ca Suku o lisiõsiõla hati: “Olongisi, poku tukula ovina evi, o kasivo oku tu popia lãvi.” Pole, alume vaco va sukila oku kuata elomboloko liokuti, ka va kasi oku kuatisa omanu. Yesu o popia hati: “Ngongo yene a Vakuavihandeleko, momo vu tuika ovitele vi lema kapepe a vakuene, puãi ene muẽle ka vu lambiko ndaño lovimuine viene! Ngongo yene, momo vu tunga ayambo ovaprofeto pole, vakukululu yene va va ponda!”—Luka 11:45-47.

Ovitele Yesu a kasi oku popia vi tiamisiwila koviholo kuenda kalomboloko a litepa a va Fariseo catiamẽla Kocihandeleko. Alume vaco ka va kasi oku leluisa omuenyo womanu. Ovo va kisika okuti vosi va kuama oviholo kuenje eci ca linga ovitele vi lema komanu. Vakukululu yavo va ponda ovaprofeto va Suku tunde ku Abele. Kaliye va tunga ayambo ovaprofeto oco va lekise okuti va va sumbila, osimbu okuti va kasi oku setukula ovituwa via vakukululu yavo. Va yongolavo oku ponda Uprofeto wa velapo wa Suku. Yesu o popia hati, Suku o ka sombisa ocitumbulukila caco. Kuenje eci ca tẽlisiwa noke yoku pita 38 kanyamo okuti, kunyamo 70 K.K.

Yesu o popia vali hati: “Ngongo yene a Vakuavihandeleko, momo vu kasi losapi yukũlĩhĩso, puãi ene muẽle ka vu iñilamo kuenda vana va yongola oku iñilamo, vu va tateka!” (Luka 11:52) Alume vana va sukilile oku longisa elomboloko Liondaka ya Suku, va tateka omanu oku yi kũlĩha kuenda oku kuata elomboloko liaco.

Va Fariseo la vakuavisonehua va kuata onyeño. Osimbu Yesu a kasi oku tunda, vo linga apulilo alua. Pole, ovo ka va ci lingila omo va yongola oku lilongisa. Ovo va yongola oku kisika Yesu oco a popie ovina vi va ĩha esunga lioku u kuata.