Jezus odpotuje v mesto Efraim, ki leži nekoliko severovzhodno od Jeruzalema, in tako sanhedrinu, ki ga hoče ubiti, prekriža načrte. Tam ostane skupaj z učenci, stran od svojih sovražnikov. (Janez 11:54) Vendar pa se kmalu spet odpravi na pot, ker se približuje pasha leta 33 n. št. Potuje na sever skozi Samarijo in gre v Galilejo, ki jo obišče še zadnjič pred svojo smrtjo.

Jezus že na začetku potovanja, medtem ko hodi od vasi do vasi, sreča deset gobavcev. Pri nekaterih oblikah gobavosti postopoma odmira telesno tkivo, na primer tkivo prstov rok in nog ali tkivo ušes. (4. Mojzesova 12:10–12) Božja postava od gobavca zahteva, da vpije »Nečist, nečist!« in da živi ločeno od drugih ljudi. (3. Mojzesova 13:45, 46)

Teh deset gobavcev zato stoji nekoliko stran od Jezusa. Vendar na ves glas vpijejo: »Jezus, Učitelj, usmili se nas!« Ko jih Jezus zagleda, jim naroči: »Pojdite in pokažite se duhovnikom.« (Luka 17:13, 14) S tem da vedeti, da spoštuje Božjo postavo, ki duhovnike pooblašča, da gobavce, ki si opomorejo od svoje bolezni, razglasijo za ozdravljene. Zatem lahko spet živijo med zdravimi ljudmi. (3. Mojzesova 13:9–17)

Deset gobavcev zaupa Jezusovi čudežni moči. K duhovnikom se odpravijo, še preden so ozdravljeni. In za svojo vero v Jezusa so že med potjo nagrajeni – vidijo in čutijo, da se jim zdravje vrača!

Devet očiščenih gobavcev gre naprej. Eden pa ne. Moški, ki je Samarijan, se vrne, da bi poiskal Jezusa. Zakaj? Jezusu je iz dna srca hvaležen za to, kar se je zgodilo. Ta moški, ki je bil prej gobav, glasno slavi Boga, saj se zaveda, da je pravzaprav Bog tisti, ki mu je povrnil zdravje. (Luka 17:15) Ko najde Jezusa, pade k njegovim nogam in se mu zahvaljuje.

Jezus tistim, ki stojijo okoli njega, reče: »Mar jih ni bilo očiščenih deset? Kje je torej ostalih devet? Mar se ni vrnil niti eden, da bi dal Bogu slavo, samo ta človek iz drugega naroda?« Nato Jezus Samarijanu reče: »Vstani in pojdi. Tvoja vera te je ozdravila.« (Luka 17:17–19)

Jezus s tem, da ozdravi teh deset gobavcev, dokaže, da ga Bog Jehova podpira. Eden od desetih pa ni le ozdravljen po Jezusu, ampak je najverjetneje tudi na poti v življenje. Mi danes ne živimo v času, ko bi Bog po Jezusu opravljal takšne ozdravitve. Vseeno pa smo lahko, če verujemo v Jezusa, na poti v življenje – večno življenje. Ali smo hvaležni, kot je bil Samarijan?