Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO 97

Seswantšho sa Mabapi le Bašomi Serapeng sa Merara

Seswantšho sa Mabapi le Bašomi Serapeng sa Merara

MATEO 20:1-16

  • BAŠOMI “BA MAFELELO” SERAPENG SA MERARA E BA “BA PELE”

Jesu o sa tšwa go botša batheetši ba gagwe kua Perea gore “ba bantši ba e lego ba pele e tla ba ba morago gomme ba morago ya ba ba pele.” (Mateo 19:30) O gatelela mantšu a ka seswantšho sa mabapi le bašomi ba serapeng sa merara, o re:

“Mmušo wa magodimo o swana le motho, mong wa ntlo, yo a ilego a tšwa e sa le bosasa gore a yo thwala bašomi bakeng sa serapa sa gagwe sa merara. Ge a dumelelane le bašomi ka tenariase ka letšatši, a ba romela serapeng sa gagwe sa merara. Ge a etšwa gape mo e ka bago ka iri ya boraro, a bona ba bangwe ba eme borekišetšong ba se ba thwalwa, gomme go bao a re: ‘Le lena eyang serapeng sa morara, ke tla le nea selo le ge e le sefe se se swanetšego.’ Ka gona ba ya. Gape a tšwa mo e ka bago ka iri ya botshelela le iri ya senyane gomme a dira ka mo go swanago. Mafelelong, mo e ka bago ka iri ya lesometee a tšwa a hwetša ba bangwe ba eme, a re go bona: ‘Ke ka baka la’ng le eme mo letšatši ka moka le sa šome?’ Ba re go yena: ‘Ka baka la gore ga go na yo a re thwetšego.’ Yena a re go bona: ‘Le lena eyang serapeng sa morara.’”—Mateo 20:1-7.

Mohlomongwe batheetši ba Jesu ba nagana ka Jehofa Modimo ge ba ekwa a bolela ka “Mmušo wa magodimo” le “mong wa ntlo.” Mangwalo a tšweletša Jehofa e le mong wa serapa sa merara, seo se bego se emela setšhaba sa Isiraele. (Psalme 80:8, 9; Jesaya 5:3, 4) Bao ba lego kgweranong ya Molao ba swantšhwa le bašomi ba serapeng sa merara. Lega go le bjalo, Jesu ga a swantšhetše ka dilo tša nakong e fetilego. O hlalosa boemo bjo bo lego gona mehleng ya gagwe.

Baetapele ba bodumedi, ka go swana le Bafarisei bao ba bego ba sa tšwa go mo leka ka taba ya tlhalo, go thwe ba šoma ka thata ka go se kgaotše tirelong ya Modimo. Ba swana le bašomi ba nako e tletšego bao ba letetšego go lefša ka botlalo. Mogolo wa gona wa letšatši ke tenariase.

Baperisita le ba bangwe sehlopheng se ba lebelela Bajuda ba tlwaelegilego e le bao ba hlankelago Modimo ka tekanyo e nyenyane, ba etša bašomi ba nakwana serapeng sa Modimo sa merara. Seswantšhong sa Jesu, ba ke batho bao ba thwalwago “mo e ka bago ka iri ya boraro” (9:00 mesong) goba ka moragonyana letšatšing la mošomo—ka iri ya botshelela, iri ya senyane gomme mafelelong ka iri ya lesometee (5:00 thapama).

Banna le basadi bao ba latelago Jesu ba lebelelwa e le “batho ba rogakilwego.” (Johane 7:49) Ba feditše bogolo bja maphelo a bona e le barei ba dihlapi goba ba šoma mešomong e mengwe. Ke moka, lehlabuleng la 29 C.E., “mong wa serapa sa morara” o ile a roma Jesu gore a yo bitša batho ba ba tlasana gore ba šomele Modimo e le barutiwa ba Kriste. Ke “ba mafelelo” bao Jesu a bolelago ka bona, e lego bašomi ba iri ya lesometee ba serapeng sa merara.

Ge Jesu a phetha seswantšho sa gagwe, o hlalosa seo se diregago bofelong bja letšatši la mošomo, o re: “Eitše ge e eba mantšiboa, mong wa serapa sa morara a re go mohlokomedi: ‘Bitša bašomi o ba lefe meputso ya bona, o thome ka wa mafelelo o fetše ka wa pele.’ Ge batho ba iri ya lesometee ba fihla, yo mongwe le yo mongwe a amogela tenariase. Ka gona, ge ba pele ba etla, ba phetha ka gore ba tla amogela se se fetišago, eupša le bona ba amogela moputso wa tenariase. Ge ba o amogela ba thoma go ngongorega go mong wa ntlo ba re: ‘Ba ba mafelelo ba šomile iri e tee; lega go le bjalo o ba lekantše le rena bao re rwelego boima bja letšatši ka moka le phišo e tšhumago!’ Eupša ge a araba yo mongwe wa bona a re: ‘Wešo, ga ke go fošetše. Na ga se wa dumelelana le nna ka tenariase? Tšea se e lego sa gago o sepele. Ke nyaka go nea yo wa mafelelo go swana le wena. Na ga go dumelelwe ke molao gore ke dire se ke nyakago go se dira ka dilo tša ka? Goba na o na le lehufa ka baka la ge ke le yo a lokilego?’ Ka tsela ye, ba mafelelo e tla ba ba pele gomme ba pele ya ba ba mafelelo.”—Mateo 20:8-16.

Barutiwa ba ka ba ba ipotšiša ka karolo yeo ya mafelelo ya seswantšho sa Jesu. Baetapele ba bodumedi ba Bajuda bao ba itšeago e le “ba mathomo” e tla ba “ba mafelelo” bjang? Le gona barutiwa ba Jesu e tla ba “ba mathomo” bjang?

Barutiwa ba Jesu, bao Bafarisei le ba bangwe ba ba lebelelago e le “ba mafelelo,” e tla ba “ba mathomo” ba go amogela moputso o feletšego. Ge Jesu a ehwa, Jerusalema ya lefaseng e tla lahlwa, moo Modimo a tlago go kgetha setšhaba se sefsa, e lego “Isiraele ya Modimo.” (Bagalatia 6:16; Mateo 23:38) Johane Mokolobetši o be a bolela ka batho bao ge a be a bolela ka go tla ga kolobetšo ya moya o mokgethwa. Bao e bego e le “ba mafelelo” e tla ba ba pele ba go amogela kolobetšo yeo le go fiwa tokelo ya go ba dihlatse tša Jesu “go fihla karolong ya kgole ya lefase.” (Ditiro 1:5, 8; Mateo 3:11) Go ya ka tekanyo yeo barutiwa ba Jesu ba kwešišago phetogo e kgolo yeo Jesu a bolelago ka yona, ba ka no bonela pele go lebeletšana le go se thabelwe kudu ke baetapele ba bodumedi, bao e bago “ba mafelelo.”