Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ETUKULWA 99

Jesus ta twikulula ovalumenhu ovapofi nokukwafela Sakeus

Jesus ta twikulula ovalumenhu ovapofi nokukwafela Sakeus

MATEUS 20:29-34 MARKUS 10:46-52 LUKAS 18:35–19:10

  • JESUS TA VELULA OVALUMENHU OVAPOFI MUJERIKO

  • SAKEUS, OMUFUTIFI WOIFENDELA, E LIDILULULA

Jesus nosho yo ovo va li tava ende pamwe naye ova li va fika muJeriko, opo hapa endwa oule wefiku limwe okudja muJerusalem. Jeriko osha li shi na oilando ivali, oshilando shikulu opa li pe na okilometa 1,6 okudja moshilando shaRoma shipe. Fimbo Jesus nongudu yovanhu va li tava di mushimwe shomoilando oyo va finda kushikwao, ovapofi vavali ovaeheli ova li va uda omaweelelo. Umwe womovapofi ovo okwa li Bartimeus.

Eshi Bartimeus nosho yo ookaume kaye va uda kutya Jesus ota ende po, ova hovela okwiingida mokule tava ti: “Omwene, Omona waDavid, tu fila onghenda!” (Mateus 20:30) Vamwe vomongudu oyo ove va lombwela va mwene, ndele ovapofi ovo vavali ova kala nokwiingida mokule. Eshi Jesus a uda omaweelelo, okwa kanghama. Opo nee okwa pula ovo a li navo va ifane oo a li ta ingida. Ova ya kovaeheli ovo, ndele tava ti kuumwe womuvo: “Ino tila, fikama; ote ku ifana.” (Markus 10:49) Molwaashi omulumenhu oo omupofi okwa li a hafa neenghono, okwa li a dula mo oshikutu shaye shokombada nokunhuka a yuka peemhadi daJesus.

Jesus okwa li a pula ovapofi vo a ti: “Omwa hala ndi mu ningile shike?” Ovapofi ova li ve mu indila va ti: “Omwene, otwa hala omesho etu a mone ko.” (Mateus 20:32, 33) Jesus okwe va udila olukeno, ta kumu omesho avo, ndele ta ti kuumwe womuvo: “Inda nombili, eitavelo loye ole ku velula.” (Markus 10:52) Ovapofi ovo ova li va twikuluka, ndele tava hovele okuhambelela Kalunga. Eshi ovanhu va mona osho sha ningwa po, navo ova hambelela Kalunga. Novalumenhu ovo va twikululwa ova hovela okushikula Jesus.

Fimbo Jesus a li ta piti muJeriko, okwa li a shikulwa keemhunga dovanhu. Keshe umwe okwa li a hala okumona oo a velula ovalumenhu ovo ovapofi. Ovanhu ova li tave lifininike muJesus tava dilile keembinga adishe, nomolwaasho vahapu kava li nokuli tava dulu oku mu mona. Sakeus naye ka li ta dulu okumona Jesus. Okwa li omukulunhu wovafendelifi voifendela muJeriko nosho yo vopomudingonoko washo. Molwaashi okwa li muxupi, ka li ta dulu okumona osho tashi ningwa po. Onghee Sakeus okwa tondoka a ya komesho, ndele ta londo komukwiyu oo wa li pomunghulo wondjila opo pa li tapa ende Jesus. Kungaho, Sakeus okwa li ta dulu okumona nawa keshe shimwe. Eshi Jesus a ehena popepi nokwa mona Sakeus a londa pombada yomuti, okwa tya kuye: “Sakeus, londoloka diva, ohandi i keumbo loye nena.” (Lukas 19:5) Opo nee Sakeus okwa londoloka, ndele ta i diva keumbo opo a ka longekidile sha omweenda oo a fimana.

Eshi ovanhu va mona osho sha ningwa po, ova li va hovela okungongota. Ova li ve udite kutya inashi yuka Jesus a ye keumbo lomulumenhu oo va tala ko e li omulunde. Sakeus okwa li a ninga oshipuna molwaashi okwa li ha nyokoma ovanhu eshi te va futifa oifendela.

Eshi Jesus a ya meumbo laSakeus, ovanhu ova li tava ngongota tava ti: “Okwa ka talela po meumbo lomulunde.” Ashike Jesus okwa li a mona kutya Sakeus ota dulu okulidilulula. Onghee osho kasha li sha udifa nai Jesus. Sakeus okwa fikama, ndele te mu lombwele ta ti: “Omwene, tala, etata loinima yange ohandi li yandje keehepele, noinima aishe ei nda nyokoma ovanhu ohandi i va shunifile lwomapa ane.” — Lukas 19:7, 8.

Osho kasha li tuu sha ulika kutya Sakeus okwe lidilulula tashi di komutima! Otashi dulika a li e na okuvalula ta tale momambo omo a li a didilika ovo va futa oifendela opo a mone kutya okwa li a nyokoma Ovajuda oimaliwa i fike peni, nokwa li a ana kutya ote i va shunifile lwomapa ane. Okwa li e va shunifila oimaliwa i dulife pwaasho sha li sha popiwa momhango yaKalunga. (Exodus 22:1; Levitikus 6:2-5) Sakeus okwa li yo a udaneka a yandje keehepele etata loinima yaye.

Jesus okwa li a hafa eshi Sakeus e lidilulula, ndele te mu lombwele ta ti: “Nena eli Kalunga okwa xupifa omulumenhu ou novaneumbo laye, molwaashi naye omona waAbraham. Osheshi Omona womunhu okwe uya okukonga nokuxupifa ovo va li va kana.” — Lukas 19:9, 10.

Jesus okwa hangwa ashike opo a popi shi na sha naavo va “kana” eshi a li a hokolola efaneko li na sha nomumati a kanene. (Lukas 15:11-24) Okwa li a yandja oshihopaenenwa sholela shaumwe oo a li a kana ndele ta monika. Ovawiliki vomalongelokalunga nosho yo ovashikuli vavo ova li va ngongotela Jesus noku mu tokola e shi a li a yandja elitulemo kovanhu ovo va fa Sakeus. Jesus okwa li a twikila okukonga nokukwafela ovana vaAbraham ovo va kana.